Matty-Carr Bradshaw, Crocs in pesnica

Sedim pred računalnikom, buljim v ekran, srkam na vlaku sparjen EGOv jogurt limun/bazga in kadim čik, ki ga je Žak pozabil v moji torbi. Počutim se kot Carr Bradshaw. No ja, vsaj toliko časa, dokler se ne opomnim, da ne bom pisal o sexu, saj moj velebrani blog(?!?) NE temelji na domišljiskih izlivih in željah. I'll rather stick with what I know very well. Se pravi - the fabulous life (baje) of Matty himself... Glede na to, da je "gradiva" kar veliko in da imam zjutraj ob 10h vaje z orkestrom upajmo, da me zagretost apdejtanja ne bo (pre)kmalu minila.

Follow this, you bitches --->

Četrtek je bil vse prej kot ležeren. Zjutraj me je Ciril ob 8h skidal iz postelje in me bodril vse do faxa, kjer sva imela čez pol ure jazz Ensemble. Early morning mi je polepšalo pismo Wiener Philharmoniker (naslovljeno as Matayaz Bogatay), ki so mi sporočili, da sem sprejet na all expenses paid poletno šolo. Sem omenil, da najboljših par igra na zaključnem koncertu v Musikferein?!? Recimo, da že vem koliko bom vadil čez poletje... Due to vaje orkestra na Neubau-u sem skulirano jazzovsko vzdušje zapustil malo predčasno in se v družbi Madžark sprehodil do šole. Shostakovicha smo še dodelali, spremenili sedežni red violinskih grupic (sem med drugim Hae Yong "povlekel" naprej, da bo vse skupaj malo bolje zvenelo), pucali intonacijo in ugotovili, da nam bo v sredo mogoče celo uspelo izvesti konkreten koncert .

Alcohol effects brain chemistry...

Ob enih sem že užival v kosilu v kantini (mislim da v kratkem sledi knjiga - Matty, otrok sendvičev) in razmišljal kam sem vtaknil moj zvarek s katerim se bom čez nekaj tednov mazal na morju. Pa je mojo 20 minutno pavzo zmotila Karin, ki je že psihirala, da bova zamudila na vaje. Ob pol 2h smo se že uglaševali pred Palemeranom (a sm prov napisu, Ciril?), kjer smo uro kasneje igrala na "svečani otvoritvi" oz proslavi za Mumuth. Let me explain... Glede na to, da je naš fax kar lepo zapisan pri prenekaterih wealthy možeh štajerske prestolnice, so se vodje šole odločili, da z malo pomoči zgradijo moderno, veliko koncertno dvorano. Od oktobra naprej bomo tako vse(?) koncerte izvajali v stavbi velikosti Slovenske filarmonije. Fancy, huh?

Glede na to, da se je zadeva zaradi vseh govorov in nekega bedastega skeča zavlekla do petih (in ne 20 čez tri kot je bilo predvideno!?) sem the actual lunch preskočil in si v bližnji pekarni po polovični ceni kupil neko jagodno pecivo. Ob 6h pa smo s KUG orkestrom še enkrat preverjali in ugoravljali koliko sprememb in napotkov smo si zapomnili pri Shostakovich-evi simfonji ; not much.

Petek je bil približno enak, samo da sem namesto "proslavljanja" tokrat imel kvartet. Očitno orkester dejansko dobro vpliva na nas. Mogoče je fora v tem, da so določeni osebki dejansko primorani 6 ur na dan igrati svoj inštrument. Majke jim!! Glede na to, da je bla vaja res dobra recimo, da se ne sekiram glede torkovega koncerta. Znamo še presenetit. Pffff...

Zvečer, ko sem moral po žaka na Hauptbahnhof, sem se od doma odpravil 10 minut čez deseto, saj sem želel enkrat za spremembo čakat na peronu, ko se bi vlak malo pred enajsto pripeljal na postajo. Pobožne želje, bi rekla moja mati. To da imam s tramvaji sam križ vam je že znano; tokrat je bil kriv napis na čelu te škripajoče zadeve. Šla naj bi namreč na Hbf, pa je gospa voznica peljala kar naravnost in čez 15 minut povedala, da je prišlo do napake, ker gre ta tram v čisto drugo smer. Like we didn't notice!?! Sledilo je prerekanje in godrnjanje (tokrat jaz nisem bil included), zato sem komaj čakal, da se ta savna na kolesih ustavi, da bom lahko še dodatno švicnil ob hitri hoji nepotrebnih dodatnih 5 km. Tokrat pa sem bil res nasikan.

če si jih kdo ubavi, dobi v glavo banano...

Na postajo sem se ves moker (beseda vlažen bi bila verjeto za [pre]nekatere zavajujoča...) in s 15-minutno zamudo privlekel z nasmehom na obrazu. Pa le ta ni bil sprejet s kakršnimikoli ovacijami z Žakove strani. In spet - Matty nič kriv... Narobe svet, vam rečem! Ker cel dan nisem jedel sva se premaknila čez cesto v Zu den drei Goldenen Kugeln in se nažrla zrezka in pomfrija. Moram sploh omenit, da moj skrčen želodček tega pač ni prenesel preveč dobro? Je skos nekaj jamral... bogica. lol

Sobotno jutro je bilo posvečeno skupinskemu orkestrskemu branju not Prism rhapsody by Keiko Abe (kitajska[?!?] filmska glasba) in pa Beethovnove uverture zum Trauerspiel "Egmont". Bilo je zabavno (in fauš)!! Bomo nadaljevali jutri; komaj čakam, resnično...

Ob 11h sva že nasproti Bossa z M.&G. (*) pila CC-colo (sem celo jaz častil). Kaj kmalu pa nam je terasa začela najedat (or was it the waitress?), zato smo se prestavili to THE club. Glede na to, da je bila muzika silno slaba in neizvirna, da več kot polovice folka spljoh nisem poznal, da je bilo vroče kot v peklu, je bilo še najpametneje, da smo pili in nadoknadili porabljeni delež alkohola v krvi. Sem bil že v minusu... To pa smo počeli prav zagreto in pridno. Če bi šlo za test, bi dobil "sedi, pet". Ob 4h smo ugotovili, da tega enostavno ne bomo več tolerirali (verjetno so k tej ugotovitvi slash odločitvi pripomogle tudi izpraznjene denarnice?), zato smo se prestavili k Žaku kjer smo pili Whiskey-colo, jedli zelenjevne torteline, ki sem jih uspel skuhat jaz (don't ask), to zalili z muškatom, se smejali in delali norca, potem pa me je ob 6h prešinilo, da bi gledal jaz Billy Elliota. Glede na to, da smo se kaj kmalu naveličali gledanja filma z enim očesom (samo tako je bila slika kinda čista in pri miru...), smo to idejo opustili, se poslovili in šli spat.

imam občutek, da bi se z Regino zelo dobro razumela...

Danes sem bil len. Bil sem na kavi, jedel pizzo, Žak mi je "operiral" nogo (sem imel v desnem podplatu še 15(!?!) konic iglic morskega ježa, ki sem ga pred 4imi leti pohodil v Barbarigi!?!), potem pa sem se malo pred osmo spakal na P/p-endolina. Spoznal sem tudi pesnico in novinarko Marušo Krese, ki je od začetka devetdesetih let minulega stoletja živela v Berlinu - pred tem pa v Britaniji in na jugu Nemčije, zdaj pa zastopa naše barve še tu v Grazu. Simpatična gospa, polna energije in humorja; sem ji obljubil zastonj karto za sredin koncert. Na linku lahko slišite tudi njen glas... [Sanjala sem] ti bo pa všeč, Melody... ha ha

Glede na to, da je ura pol dveh in da sem rahlo do pretežno ožet, bi bilo pametno, da si še zadnjič zavrtim Samsona (by Regina Spektor) in se spravim v krevet. Ta komad je tkoooo lep!!

Veter prijetno zavija mimo okna; ravnokar mi je raznesel note po celi sobi!?! Kdaj se bom naučil, da je te liste umetnosti treba zlimat?! Nccx, nccx.

Dost mam!

Pa še to... I do NOT have a drinking problem. Just so you know, lol.

* Po novem sem naprošen za rahlo(?!) cenzuriranje... Niso vsi navdušeni nad takim izpostavljanjem kot je moj mali in neznani blogec. Kein Problem. Samo naj pa vam bo jasno, da ko si enkrat inicialka, si z besedo oplel spljoh!