kriminal, miss & (soon to be) cosmo boy

Zjutraj sem bil skoraj prepričan, da bom Cirilu odbil glavo, pa sploh ne po njegovi krivdi. Spet naju je čakal mornin' jazz Ensemble, pa se Mattyju nikakor ni dalo vstat. C'mon, give me a freakin' break!! Ob 7h vstajat, zato da nekaj poješ in greš na fax - to je kriminal!! Kakorkoli, ko sem malo čez osmo že uglaševal violino, mi je bilo jasno, da zna vse skupaj izpasti še zanimivo. Danes smo malo obdelali bosso novo in blues in moram priznat, da nama gre z mojim oberkrain cimrom prav super; we've been praised today, lol. Na koncu sem se odločil, da bom predmet vzel tudi naslednji semester - despite the horrid hour that is.

Glede na to, da je bil dan še dolg, sem se odločil, da na poti domov pokupim malo sadja (Turčin style), skočim v Spar po Activio in se spakiram domov. V posodo sem stresel lahki natur jogurt by Spar in ga obogatil z na male koščke narezanimi jagodami. Mmmm, kok je blo dobr. Po "kosilu" (ja kaj?! Jutri moram bit cel napet in lep, ha ha) sem se spravil vadit, nato pa letel na fax, kjer sem ob 2h imel quartett rehersal. Moram reč, da končno vse skupaj končno zgleda malo bolje, a moram med drugim omenit, da so se moji kolegi danes skoraj spuntali... So si hotel malo olajšat zadevo in vadenje intonacije in mi therafore prbili, da mogoče pa jest malo previsoko igram. Oh no, they diint (a ste prebrali zdaj to s težkim gheto naglasom?) !?!Pa sem jim čist enostavno ob pomoči našega prijatelja klavirja pokazal , da bo vseeno treba doma še malo povadit. Suckers!!

Natália Guimarães; meni je boljša, mi je prov žal...

Popoldne sem se nažrl z grisini; toliko o zdravem prehranjevanju... Med drugim sem bral prvi stavek Glazunova in moram rečt, da zna bit zadeva čez poletje celo zelo dobro narejena. Matty likes it a lot!! Glede na to, da se mi ni dalo več vadit dvojemk pri Tchaikowskem, sem se odločil, da malo skočim na net, kjer sem ponovno našel muchos interesantnih cosas (a je to vsaj približno prav?)! Med drugim sem ugotovil, da se je začel nov cycle Canada's next top model (Melody's fav), pa So you think you can dance je tudi že predvajan (poglejte si tale clip - me je nasmejal do solz), dobili smo novo miss Universe (spet mi je bolj všeč prva spremljevalka; what can I do - she's Brasilian, duuuh!) pa še nov komadič sem si našu za blog. You like?

Ob pol 7h mi je na Skype uletel foter, ki je bil nad novico glede jutrišnjega slikanja začuda navdušen. Malo sva obnovila teden (kot da ne zna prebrat bloga!?! Geez...), povedal mi je, kam bo matko peljal na večerjo za 20. obletnico poroke, mi "zagrozil", da ga ne bom preveč sral, pol pa se poslovil, jest pa nazaj na fax, kjer sem se dobil z mojo vrlo pianistko Birgit. Bila baje zelo navdušena nad mojim delom; no ja, v torek bo še (malo) boljše!! Danes mi je namenila (kljub plačanim 22-minutam) kar tričetrt ure, tako da sem bil prav zagret. Ah, pa ne da mi bo še ona prirasla k srce... Kok sem pa jest zadnje čase lame!

Cosmo style; Marta, zakaj pa jest ne bom mel
bebe zravn?

Komur še ni kapnilo, kaj se bo dogajalo jutri (Ste že razmislili o kakem pregledu glave?) - Matty ima z Marto L. (zadetaodlajfa everyone...) shooting za Cosmopolitan. Še vedno mi je smešno, ko preberem ta stavek. No ja - se bom potrudil, da bom performal (?!?) kot se spodobi. Morm bit najboljši!! ha ha Nočem da matka afterwards prbije kaj v stilu:"A ne hodiš ti v fitness kao?!"

Now if you'll excause me - Matty se mora pobrit po život(c)u. lol

and it's getting longer...

Popoldne sva z Blažem preživela v stanovanju, malo vadila, gledala TV, kaj kmalu pa ugotovila, da bo treba nekej ukrenit, ker se nama bo drugače zmešalo. Klicala je Jutra in predlagala kino (pirati sind back), zato sva se kar po hitrem postopku preoblekla in z marelami skočila ven.

Film je bil interesanten, da se ne bom spet preveč pritoževal. Moram reč, da sem sam še vedno privrženec prvega dela, če se že moram odločit za enega od njih. The thing is - vse skupaj jim gre že malo na otročje, Orlando še vedno ne zna kaj pretirano dobro igrat, Keira je še vedno zgolj simpa with no boobs; kaj pa vem - not my movie žanr I suppose. But overall definitivno zabavna poraba časa... Sem omenil, da smo si "spaktakel" ogledali v expandu? Ja - once again me je zeblo in ponovno sem preklel sebe in svojo petelinjo pamet. No more 6D for me!! It's an utterly crap!

Po kino smo ob manjšem(?!) nalivu poiskali avte in se odpeljali do Corsa, kjer je Nejc še zaključeval svoje izmeno. Malo po mojem čist preveč sladkem kofetu sem že sedel v prtljažniku twinga in se v družbi 5-ih, ki so se stiskali še malo bolj kot sem se uspel sam, odpeljal nazaj k Blažu. Nekje do 1h smo se uspeli poneumljat z youtubom nato pa se odločili, da bi bil počasi time za eno good night song.

..:: ponedeljek ::..

Že ob pol 9h sem se po obveznem zajtrku spakal k Žaku, ki je tistega jutra pripotoval iz Sarajeva. Po obnavljanju vikend dogodkov en drugemu sva se spravila ven na kosilo. Prej sem se še dobil z mojo ljubo sekico na kavi, da mi ne bi spet rekla, da se ji ne posvečam al pa kej v tem smislu. Nadoknadila sva vse trače, pa domače burleske, potipala sva celo območje resnejših tem, a se kaj kmalu odločila, da bova za to potrebovala malo več časa. Po objemu in poljubu je samo še stekla skozi vrata, se obrnila in zakričala, da me ima rada - kok filmsko, ne?

Po pizzi v Foculusu sem se dobil s "ta zadeto" (od lajfa), s katero bom v kratkem sodeloval. Stay tunned, mogoče bo še zanimivo. Moram povedat, da dečva prekipeva od energije, ter da sem že kar fejst živčen in v dvomih, kako bom sposobn spravit kaj iz sebe, ko bo to od mene pričakovala. Ampak glede na to, da se mi zdi, da sva kliknila že tega dne, s tem ne bi smel imeti večjih problemov. Right, Marta? Veš kok bo mami ponosna, ha ha. Zdej me samo skrbi, če sem jaz (telesno) pripravljen. Pomojem najboljše da neham s temle blogom in grem telovadit. Hmmm...

Zvečer sva z Žakom pogledala film, ki mi je dal mislit. Irreversible. Vse kar lahko rečem je, da je več kot vreden ogleda. Film je tako dober, da ga boste mogoče kupili na DVD-ju, čeprav ga nikoli več ne boste mogli pogledat. V Cannesu, kjer je film dobil nagrado, je več kot polovica gledalcev zapustila dvorano. Je življenjski, direkten, raw, predvsem pa fuckin' pretresljiv! Po koncu zadnje scene se boste vprašali kje so vaše meje, če jih sploh poznate in česa vsega smo v življenju pravzaprav zmožni. Naj tokrat končam v malo drugačnem stilu; nekaj kar vam bo dalo misliti, pa čeprav je samo en sam samcat stavek, ki se je izpisal tik pred koncem filma...

Le temps de truit tout. Čas uničuje vse...

long, long post

Ravnokar sem nase navlekel moje prevelike, sive žametne hlače in umazano Jack&Jones majico, se zbasal pred računalnik in v comp vrgel CD, katerega vsebino vam bom prikril, čeprav ni "umazana"... OK, it's Cher. lol Žaki posodu DVD The farewell tour. Vse za dober mood in navdih pri pisanju al kaj? Vikend je bil naporen, zanimiv, predvsem pa zabaven, tako da upam, da boste prilezli od začetka pa vse tja do konca. I'll make it as fabulous as I can, promise!! And all I can say now is: "Follow this, you bitches! [Cher]" But I mean that with humanity and love; you know how I am...

..::petek::..

Po vroči (and not in a good way!?!) poti from Graz to bela Ljubljana, kjer sem se na zadnjem sedežu roštiljal kot kak čevap[čič] (Well I'm not a sauna fan, what can I do!?!), me je Ciril ob 2h odložil v Tivoliju, kjer sem počakal na Blaža, ki je v spremstvu Polone (ex dolgolaska with piercing eyes) čez par minut prikorakal iz parka. Po hitrem postopku sva se spakala v Šiško, saj mi je bila (stylish?!?) prtljaga več kot v napoto. Ko pa sem se enkrat razpakiral, sva ugotovila, da nimamo nikakršne hrane, tako da sva prav po hitrem postopku nadela superge aka teniške copat[k]e (a se mi pozna, da sem malo zaspan? lol) in jo peške še enkrat užgala skozi Tivoli do Maxija, kjer sva nakupila gore hrane predvsem pa tudi vode, ker je bilo zunaj fuckin' vroče. Z neverjetnim zagonom sva se še enkrat, s težkimi a ličnimi Mercator vrečkami, sprehodila skozi naš opevani park in doma prišla do zaključka, da bi bilo naslednjič mogoče vseeno bolj zanimivo in prevsem manj utrujajoče, če bi vzela trolo. Še dobro, da sem s seboj privlekel laptop, saj sva ugotovila, da lahko enemu od sosedov kradeva (kako groba beseda...) internetno povezavo; sledila so seveda obvezna pregledovanja mailov in blogov, nato pa sem se (če verjamete ali ne) prav jaz - Matty the čokata zverinca, spravil v kuhinjo pripravit kosilo. Pripravil sem tiste votle cevaste testenine z Arrabbiato in bučkami in solato. Mmmm...

Zvečer sva se z deko in dvema steklenicama rumenega muškata spakala do Tivolija (ki mi je tisti dan že rahlo do pretežno presedal), kjer sem spoznal še nekaj novih ljudi. Poleg Polone tudi glasno škorpijonko Jutro, simpatično svetlolasko Lane, Makija aka Mark[ot]a (the fitnes guy), Nejca (ex-violinist + nice shades), Alešo (the girl with cherry sweets - govorim o bonbonih!?!) in še par drugih, katerih si očitno nisem zapomnil. Večer je bil zabaven, glasen, pijan predvsem pa nekaj, kar se bom z veseljem spominjal. Nice people, I must say!!

..::sobota::..

Glede na to, da smo prjšnji večer ponočevali tam nekje do 3h, sem vstal ob 10h. Po vadenju sva z Blažem ugotovila, da bi mogoče spet skočila do centra. Pa sva šla - na tržnico po sadje (rekel bom samo, da je večina tega luksuza [!?!] romala v koš... Moj graški Tučin = zvestoba do groba), na eno dokaj dolgo kavo v Kafeterijo (izvirno, ne?), za tem pa se spet peškala vse do Šiške. Zvečer je Blaž šel na koncert Marize v Križanke, jaz pa sem se z Melody zabaval s prelistavanjem Vouge-ov in debatiranju ob kozarcu čenjevega vina in oreščkih pri njej doma. Malo pred polnočjo sem jo spravil na noge, saj sem na vsak način hotel na zabavo "sanjskega". Ne dolgo zatem sva že oba urejena, svetleča in dišeča že stala pred vratmi Salona, počakala Blaža, nato pa smo se skupaj podali party-ju naproti.

Let me put it this way. Not just it was dissapointing; It was actually so freakin' bizzare, I was hoping it was just a bad dream. Ko smo spili nekaj welcome drinkov, ki so bili btw popolnoma nedoločljivega okusa [je treba poudarit, da popolnoma neužitni?], smo začeli ugotavljati, da bomo kaj kmalu dejansko nadeli sončna očala (iz popolnoma drugega razloga, kot je blo mišljeno in the first place) in se spakirali k Tjaši. Ko pa sem bil sam še a bit nadlegovan, smo se samo spogledali in po hitrem postopku (in stile of course) zapustili prizorišče... No more private parties for Matty!!

..::nedelja::..

Noč v sobi Tjašinega brata sem prespal kot doječek. Očitno so me vse tiste pliše pomirile, I don't know... Dopoldne smo preživeli več kot produktivno - možgane smo trenirali na vse možne načine. Najprej smo poskušali ugotoviti what the f%&k so nam poskušali povedat na finalu Germany's next top model (tokrat Heidi ni jodlala - we were indeed dissappointed), nato smo prešaltali na nam ljubši - ameriški jezik v Trading spouses (wtf?!?), ter kaj kmalu ugotovili, da nam je IQ zadostno padel, da si lahko naročimo kosilo in odložimi tiste fuckin' indijske in brazilske oreščke na mizo once and for all. Čez kake pol ure sem se že basal s piščancem v gobovi in bambusovi omaki - I can never go wrong on/with that one...

...to be continued...

mommy, demarchelier & odpovedana poroka

Glede na to, da sem včeraj imel obviously a good day, sem mislil, da ga bom "proslavil" in užival v kozarcu wiskey-cole z veliko ledu, pa so mi posledične pijanske izgrede preprečili ljudje, ki ste/so me zadrževali na internetu. Za kar sem vam izredno hvaležen - še en sober dan!?! C'mon... Nisem spil kaplje alkohola že kake 2 tedna in 3/4 and NO - I'm not keeping track! Z mamiko sva mela polurno debato na Skype-u - mi je vseeee povedala; zvedel sem kaj si je novega kupila, kaj kuhala, kako gre tamali, da ne najde podnajemnikov za stanovanje, da me malo pogreša, da po novem vsak večer teče po kanjonu Kokre (!?!), ker skrbi zase, potem pa je morala z Marušo (bogi revež, kaj je blo tega treba) - tečt. Moram priznat, da sem resnično vesel, da so ti najini skajpovski trenutki letos kar se da zreducirani - max 2x na teden nama več kot zadostuje. I can't do more than that!! Love you mommy!!

Ob pol osmih me je Ciril vrgel iz postelje, saj sva imela čez eno uro predavanje na IGP ; saj veste - to je tista, blazno oddaljena (no novo zgrajena) zadeva, kjer imava vsak četrtek Ensemble für Jazz und Popular Musik ob taki nečloveški uri. Danes sta dve vrli madžarski violinistki poskušali pripravit mešalno mizo. Pa ni šlo... Malo kasneje je neka druga violinistka (v tem primeru aziatka, ki NI hipotetična oseba) vprašala Herr Professorja, če lahko igra kak drug inštrument, ker bojda ne mara slash se ji ne lušta igrat violine. Majke mi, da ni normalna!?! Enkrat jo bom na faxu kar prijel za rame in jo prav hiesterično (kričeč "Zakaj pol to študiraš?!") stresal toliko časa, da pokaže vsaj eno človeško čustvo. I just don't get it.

by Demarchelier: pa naj še kdo reče, da tole ni hudo!?!
Matty bi tud mel kej takega v booku...

Po predavanju sem šel malo pogledat Marcovicijevo, ki je že navsezgodaj učila na Neubau (a je to že sklanjano?!? Pa ne morem še enga u-ja dodat, no. Slovenštinina slovenica sux!!), poslušat uro od Ying Hua (še zdej ne vem, kako mi vsa ta imena riževih narastkov* ostanejo v glavi), ki je prav super igrala Prokofijev violin sonato (katero bom v kratkem baje dobil tudi sam; ChiChi rekla...), prefotokopirat note, nato pa moji ljubi kamrici naproti. Ker mi je bilo doma dolgčas, sem se odločil, da grem na "sprehod" po naši Steierische prestolnici. Ko sem doma nase navlekel primerne NEdizajnerske kose oblek, sem se z iPod-om in sončnimi špeglcami spokal ven. Ko sem korakal mimo Humanica ( trgovino so prenovili in danes so imeli odprtje. Po novem igrajo na fancy noto. Hmmm...) sem v odsevu zapazil svojo podobo in skoraj padel po tleh. sej vem, da rad pretiravam... Pa začuda sploh ni bil problem v čokatih nogah - te so mi postale všeč... lol Ugotovil sem, da moje shades stojijo nekam čudno postrani. Kasneje sem doma preveril stanje in ugotovil, da je moje desno uho nastavljeno bizarno nižje od levega. Ni to mami dobro limala, ko sem bil otrok (vam je ta zgodbica že znana?? Baje je smešna!? No ja...).

Po obnavljanju ChiChi-jinih napotokov in obdelovanju Wieniawskeyja, sem se odločil, da najbolje, na grem malo na net. Verjetno sem zadnji Jožek, ki do danes še ni vedel za to stran, ampak našel sem homepage enega najbolj znanih fashion fotografov- Patricka Demarchelierja. Tu lahko vsi tisti meni podobni fashion freaki v večini najdete vsa njegova published dela, vključno z naslovnicami vseh modnih revij, campaigns in podobno... I love his work!

Demarchelier as well: Fucking beautiful!!!

Na Idolu je zmagala moja 2nd favoritka - Jordin Sparks, se je pa v finalni oddaji med drugim predstavila tudi "moja" Melinda Doolitle, ki je nastopila z Winans v priredbi komada Hold up the light (Blaž, you might like it...). Overall I think she will make it big one day...

Ker je naša dormTV zasedena, sem danes zamudil finale Germany's next top model. Ahhh, bo treba počakat do nedelje, da se zadeva uploada na youtube, potem pa it v Globala al pa nekam drugam v Ljubljani, kjer imajo wireless (pa tud kak štekar bom rabu!), da si to pogledam, pa še vas malo apdejtam (tko lepo po slovensko je blo zdej tole, ane?).

Med drugim se mi je danes na myspace-u oglasila naša Zadetaodlajfa in moram priznat, da mi je dekle všeč. Očitno ji niti približno ne manjka energije, kaj šele humorja. Kakorkoli - bom gospodično povabil na kavo, da se malo bolj spoznamo. Connections, connections... lol (saj veš, da se hecam, ja?)

Sem omenil da je pisal Bruno? Melody, preberi in se zjokaj (naša Tjaša je imela neke ideje o metanju lističev na najini poroki. Poor girl...). Mr. Supermodel je cockier than ever. Check this out. Že kar nekaj časa se nisva slišala, zato mu zadnjič pišem, kako mu gre in če je sploh še živ - med drugim me je vrgu iz top 4 (kot da me gane!); gospod valjda NE odpiše, čeprav je bil online. Kakorkoli, Mattyju užge ven tisti pravi škorpijonski bes in ga prav po hitrem postopku pošlje v kurac in vpraša what the f%#& se dogaja. In on meni napiše nek jokav mail, da je v badu, ker je sam, yada yada yada, pa da se mu pač ne da nikomur odpisovat. Yeah, that's my friend people... Gawd!!! Ker sem ga zignoriral nazaj (kako odraslo, mar ne?), mi je poslal tale kratek message: " Admit it. You're suffering without me. lol" Resnično povedano močno dvomim, da bom sploh mel čas, da greva ven žurat, ko naj bi se vidla poleti v Španiji. Pffff... Ga bom jest že naučil. ha ha

Will we drink together over the summer?
Doubt it!! lol

Zjutraj bom pakal in vadil, da bom popoldne malo fraj. Blaž ima jutri avdicijo na AG, tako da držite pesti, da bo zadevo razfakal do konca... We believe in you, homie!! lol Zvečer bo pa Matty po vsej verjetnosti pijan ali pa bo vsaj precej židane volje - it was about time!?! Ja, s pijačo bomo še malo počakali - do sobote.

*rižev narestek je in še vedno ostaja ljubkovalnica, ha ha

THE day, finale & glasunow

Glede na to, da je bil velik dan ahead of me, sem se včeraj spakiral v posteljo že malo čez 11 (takoj za tem, ko sem še enkrat pregledal vse nove stvari v notah). To se drugač ne dogaja, op.p. Kakorkoli, zjutraj, ko sem se, tokrat za razliko kar sam od sebe (?!), ob pol 8h zbudil, sem si lepo opral tiste pol kile črnega grozdja, ki mi je še ostalo od prejšnjega dne in mi je kar naenkrat postalo všeč (a se samo meni zdi, ali je isto kot belo?!). Ugotovil sem, da je bilo čaja za to poletje več kot dovolj, zato sem samo še skrtačil moje impressive zobovje, nato pa malo pred pol 10h skočil na školu.

Po mojem izvirnem (?!) ogrevanju z lestvicami, oktavami in laufi "po občutku" se je vsa nasmejana na vrata primajala naša Birgit. Bojda je že okrevala, zgubila vročino (kdo je zdej mislu, da bom napisal kako kilo?! Po pravici!! lol) in bila popolnoma zagreta, da uro uspešno izpeljeva od začetka do konca. Kake pol ure sva porabila za updateanje (Matty mogu povedat kaj smo spremenili oz. dopolnili) in Durchlauf-e, nato pa sem se odločil, da bom malo prekinil, saj mi je bilo pri tistih 27°C (wtf !?!) v sobi rahlo do pretežno vroče.

10 minut pred udarcem na gong je začuda v učilnico pridrvela the diva herself. Na hitro je pozdravila Birgit, nato pa kar takoj hotela začet z delom. In naj vam povem, da sem švical ko pes. Očitno so bili gospa zelo zadovoljni, saj so me njeni vmesni kriki tipa "beautiful, just beautiful" resnično presenetili. Ko sva prilezla do konca, je vstala s svojega stola, stopila k meni in me - objela. "You're a good boy, Matiaš! Really good." Hmmmm... Ok, what did just happen?!? Matty confused, lol. Malo zatem se je obrnila k Birgit in jo začela obsipat z retoričnimi vprašanji aka "A ti vidiš, kaj je mali naredu? A ni to mogoče dobr?! etc.". Well let me just say I was thrilled. Sledilo je vprašanje dneva - vprašala me je namreč kateri koncert naj mi da, da ga bom vadil čez poletje. Pa jaz kar tako z lufta butnem - Glasunow. ChiChi pogleda v zrak, spusti glavi in s tistimi velikimi črnimi očmi pogled vrne name in reče: "A si pripravljen zgubljat živce, iskat intonacijo in freakin dobr zvežbat tole?!" Pa sem se samo nasmejal in pritrdil. Poslala me je v tajništvo k njeni prijateljici Frau Ranft, da sem prefotokopiral note ona pa je medtem opravila "nujni telefonski klic" katerega pomen mi je bil v tistem trenutku še neznan...

Čez 10 minut, ko je bilo "pavze" konec, je prišla v class, za njo pa njen mož Diego Pagin, ki je "samo" eden boljših violinistov as well. Ga je žena klicala, ker je hotela da sliši, kako igram... Ja - no pressure whatsoever, right? Pomoje tudi, pffff. No ja, vzel sem se skupaj in zadevo (za moje pojme) res odigral ziemlich gut, tko da so me na koncu spet (a je uporaba te besede v tem kontekstu sploh dovoljena?!?) hvalili. Diego mi je dal še nekaj malih končnih napotkov, Silvia pa obrazložila, da naj se pripravim, da me bo še naprej terorizirala, ker mi to očitno ugaja. She knows me too well!! Sledilo je še malo pogovora o meni (baje sem unglaublich napredoval...), med drugim tudi ChiChi-jina želja, da bi poslala moj posnetek Klessu (mojemu bivšemu, židovskemu, nizkoraslemu, okroglemu profesorju, da si ne bo kdo spet kakšne napačne sike ustvarjal), da bi se malo zamislil. Kakorkoli - verjetno sem danes tja do pol 1h zrasel za par centimetrov, saj je bila to indeed moja najboljša ura v življenju... Mogoče bi to vpisal v koledar? Me so happy!!

neka "wannabe" modela, ki oponašata naju z Natalijo...
Kam smo prišli?!? nccx nccx

Popoldne sem se po napotkih gospe sproščal. Pogledal sem si zadnji del AusNTM-a, pa finale American Idol-a, katerega rezultati so danes. Kljub temu, da se je moja favoritinja Melinda morala zadovoljiti s tretjim mestom (Amerika očitno nima posluha ---> watch this and this - fuckin' cool, innit?!), je bil včerajšnji battle kar zanimiv. Jaz sem se (due to the fact that I'm a musician) odločil za 16-letno Jordin, since she's really promissing. We'll see...

Glede na to, da mojega apetita ni blo od nikoder (očitno je blo vsega skupaj le malo preveč), sem se odločil, da skočim v H&M in si kupim svetlo modro srajco (baje mi taka barva sede...??). Ko sem prišel domov in Žaku prav vneto po msn-ju razlagal, kak dober dan je za mano in kako sem ves evforičen, mi je kapnilo, da imam danes kvartet, ter da ga zamujam 15 minut. Well, poklical sem Fernanda, ki mi je obrazložil, da se mi ne mudi, ker tako ali tako vadijo - intonacijo. No comment... lol Ko sem prišel, smo preigrali prvi in drugi stavek Borodinovega kvarteta in moram priznat, da je zadeva zvenela precej bolje (mogoče samo nisem bil that into it?), ampak to ne spremeni dejstva, da še vedno mislim, da se bogi revež obrača v grobu in preklinja dneve, ko smo vsi rožnati (v mojem primeru kosmati in podhranjeni) privekali na ta svet. No ja, kdo ve...

Na netu sem uspel najt eno lepo slikico, ki je zgledala prav tako, ko da sva na njej mi2 z Osolnikovo gospodično. Sem ji zadevico ASAP posredoval, tako da upam, da se nama kaj v tem smislu pripeti v kratkem. Zadetaodživljenja - a rabiš kak *hint*? Sej pručko prinesem s seboj. lol Gospodičo fotografinjo in njen blog sem dodal na desno, če slučajno kdo ni opazil...

Tako, želodec se počasi oglaša, tako da bom opral tisto belo(!!) turško grozdje, ki sem ga danes nabavil v Sparu; al pa bi raje jedel melono... Ananas mogoče?? Matty stressed out! Mogoče pa si bom zgolj nalil CocaCole Zero (Melody a ti je zadeva znana? Pičli 2 kaloriji ima v sebi, veš. Ogabna je!! Ampak sem moral kupit, da sem probal, he he) in se nažrl s pršutom v bagette, ki je bila sicer kupljena za jutrišnji zajtrk. Kakorkoli že bo - grem jest.

p.s. Glazunov violinski koncert ime opus 82, če ga bo kdo slučajno hotel loadat... Meni ChiChi naslednjič prinese svoj posnetek z Berlinsko filharmonijo. Eat that! lol

And I'm out...

ChiChi, diva in povabilo...

Blog se mi je vmes due to Internetna napaka zbrisal, but Blogger now saves all my drafts automatically so I'm thirilled since I don't have to write the whole shit all over again. Končno!!

Danes me je namesto ptičev zbudila budilka, česar sem kriv sam. Ob pol 8h je piskala, poskakovala po mizi in s svojim neverjeto predirljivim zvokom opozarjala na shower time; Matty mora dišat za gospo Silvio, kaj pa mislite. Anyway, po dolgem (skoraj verjetno sem porabil vso toplo vodo, pa sploh ne zanalašč...), osvežilnem negovanju z masažno gobico sem si proviščil še en malo volume šampona (kot da nisem že dost zaraščen tam gori!?!), nato pa si ob prebiranju novic privoščil zajtrk. Danes sem se razvajal (?!) s pršutom in stoletnim kruhom (Ciril prnesu), kasneje pa spil še čaj - da se za ziher losam tistega neumnega prehlada. S ponosom vam (med drugim) sporočam, da sem danes okusil čaj v vsej njegovi gozdnosadežni popolnosti; mmmm kako je bil dober...

S še mokrimi kodri (lol) sem se v vsej svoji čokatosti ob 9h spakal na fax. Glede na to, da sem bil prav prijetno ogret (you know what I mean!!), sem imel uro kar prvi - direkt po delitvi urnika. Marovicijeva je danes v class pridrvela z rahlo zamudo (verjetno je pozabila na čas ob menjavanju sandalov; na koncu se je odločila za bele chanel-ove z nizko peto) in se prav po hitrem postopku posvetila - meni. Lesson mi je podaljšala za pol ure (eventhough she doesn't do that like at all!!), tako da sva prišla do konca z Waltz Scherzom, ki ga bom posebej za vas(?) oz. tistih 15, ki se bodo koncerta udeležili, izvajal 5.ga junija. Med mojim neznosno dolgim in interesantnim laufom je Čiči (ta nick sem ji dodal danes... samo v moji glavi, da ne bo pomote. Se vam dopade?!) nekaj "iskala" po tleh, direkt pod mojimi nogami, pa sem se (iskreno povedano) že ustrašil, da ji moji belih mokasini niso všeč (ne se zajebavat - so prov lepi!! ha ha). But that wasn't the case... Nekdo je v klasu očitno prav grdo jedel jagode in na njenem(!) tepihu pustil tisti zeleni perešček (?!); no pa sem prav na hitro stvar pobral s tal in jo odvrgel v koš, saj je našo Čiči (lol) več kot očitno iritiral. Ahhh, divas...

she's fierce, fake and gorgeous...

Po obilnem kosilu (danes sva ga naredila kar skupaj s Cirilom), sem se čisto malo relaksiral. A boy's gotta have some Will&Grace time every now and then, right?! A sem že omenil, da sem v bistvu že pregledal vseh osem sezon? ha ha What can I say - they're simply hillarious!!

Včeraj zvečer mi je Melody med drugim kazala sliko Nathana Fieldsa, kateri je po novem njeno most perfect bitje (jaz pa sem se slepil z mislijo, da sem to jaz; poor, dum Matty...). Kakorkoli, on je sin samooklicane(?!) world's first supermodel Janice Dickinson. Tisti, ki ste gledali ANTM prve tri sezone jo lahko poznate od tam; the crazy botox whore on the pannel... rings any bells? Meni osebno je ženska živa legenda, zato sem bil literally thrilled, ko sem danes našel tale video z njenega recent live intervjuja z Jonathanom Rossom. It's hillarious!! Plus tega pa je gospa No lifeguard on duty izgledala v vsem svojem fake-u prav super!! Prosim poglejte in se nasmejte - I sure did!!

Popoldne sem se med breakom pogovarjal z Adelom (the "sanjski" one, yes...), ki me je povabil na njegov friends party v soboto. That means Matty will come to Ljubljana and get his groove on. Wanna join me? Bomo šli na Glasses party; naj obrazložim - obvezna tema so sončna očala, tako da že komaj čakam, da se pokažem s svojimi novimi Ray Ban shades (Bečan, boljš zate, da mi jih dostaviš v Ljubljano, lol). Matr se bom ušmekal... ha ha

Chi Chi workin' it...

Ob pol 7h sem bil še malo skeptičen glede jutrišnje ure (baje se bo Birgit jutri celo uspela primajat na fax, tko da bova prej mogoče celo uspela probat), zato sem se odločil, da bi bilo še najbolje, da grem (še enkrat) v slow motion-u ponovit vse kar sem danes novega zvedel. Mi je dobro delo indeed. Ko mi je od riti in glave (to je fraza, dragi moji) že malone teklo v potokih, sem se odločil, da bo za danes dovolj.

Violina mi diši po ChiChi - je danes igrala nanjo, ker je svojo pustila doma. To sem ugotovil, ko sem doma odprl kufer in se mi je zazdelo, da stoji za mano in da v roki drži svinčnik, s katerim me bo naslednji trenutek trščila po glavi. Hmmm, I'm getting dillusional obviously. Ne vem, zakaj sem to delil z vami, a če na dolgo in široko opisujem, kako sem naročal freakin krompir, je tud to morala biti vsaj približno interesantna novica, right?!

Na slišanje!!

glasni ptiči, nektarine in cockyness

Da nisem človek jutranjih ur, ste verjetno že ugotovili, prav tako vam je znano dejstvo, da ne morem spat, če mi navsezgodaj pod oknom grulijo ptiči... Well, združite oba problema in dobili boste - Monday mornings in Graz (they suck indeed).

Svoje čase sem v gimnaziji že ob 7h u jutro ves naspidiran krilil naokrog in najedal folku, a dandanašnji ob pol 8h enostavno nisem več sposoben operirat spljoh; sem omenil, da se staram?!?! Dan se je pričel s hrenovko, zenfom in obilico belega kruha - resnično zdrav obrok... Vse skupaj sem poplaknil s čajem (danes sem že nekaj okusil... je možno, da je bila robida?!?) in vesel ugotovil, da je grlo že v perfect stanju. Po prečekiranih blogih in "nujnih obveznostih" na netu, sem se spravil v kuhinjo in tja do 2h s krajšimi premori vadil. Glede na to, da apetita danes ni bilo od nikjer, se nisem ukvarjal s pripravljanjem kakega kosila - odprl sem pakec prepečencev in jih prav z užitkom prečvelil.

I hate them loud birds... crazy!?!

Popoldne sem imel kvartet. Kljub temu, da so očitno vadili, ja zadeva že vedno pretežno(?!) boga, zato smo vajo predčasno zaključili... nisem hotel izgubit vsega navdiha in volje do igranja do jutrišnje ure. Ja - Marcovici is comming to town, oz. je že priletela pred kratkim se mi zdi. Ulice so nekam sumljivo dišale po Dior(-jevem) parfumu; I'm just sayin'... lol

Danes so mi korepeticije due to Birgitin staknjen virus odpadle. Predvidevam da to pomeni, da tudi vadla ni - waw, komej čakam Mozarta na jutrišnjem lesson... NOT!!

Glede na to, da cel dan nisem zaužil nobenega vira kakršnekoli spodobne hrane, sem se ob pol 9h, ko sem prišel domov nažru z zrezkom, ki mi ga je radodarno prepustil Ciril. Sweet, right? Da pa je bil dan zaključen z vitamini, sem pojedel še nektarine, ki sem jih za 1€ kupil pri našem Turčinu - domač proizvod - direkt iz Katahyje kao.

mali preview... u like? ha ha

Prej sem se zgovarjal z Leonom, ki mi bo zrihtal fotke z zadnjega shootinga, pa se mi zdi, da bo vse skupaj izpadlo prov Karmen Kass vs. Bruno Santos/Evandro with La Chapelle (pomoje tudi...). Komaj čakam, since he's a pro, right my friend? Well, komaj čakam, da bom lahko delil nekj lastne (obdelane) lepote z vami. And yes, Matty didn't change a bit - still cocky as hell, ali pa tudi ne.

V petek gre Ciril domov, ker imamo ponedeljek in torek frej, tko da Matty ostaja sam samcat v tej cute mali sobici sredi Graza. Le koga bi povabil , da me pride malo pogledat? Hmmmm... Kdorkoli že bo (če si bo sploh kdo zaslužil povabilo), upam da s seboj prinese kako buteljko muškata - abstiniram že way too long!!

back to my izbica

Trenutno srkam vroč čaj (baje je z okusom gozdnih sadežev - I wouldn't know, sem si že vse borbončice skuril!), quazi utrujen od razpakiravanaj in celotnega dne, kljub temu, da sem bil produktiven približno kot kaka baby bogomoljka. Glede na to, da vas čez vikend nisem nič update-al glede dogajanja, sledi nekaj recapov. Enjoy the ride...

..::petek::..

Glede na to, da me je ljuba mati iz postelje vrgla ob pol 8h ("da bom še kej imel od dneva", kot je to nezaslišano dejanje interpretirala sama), se je prvih nekaj ur vleklo v nedogled, ampak sem na to pozabil minuto za tem, ko je zaprla vhodna vrata in se odpeljala na tekmovanje na Madžarsko. Par minut za tem sem se že dobil z ex gimnazijskimi sošolci, s katerimi smo si ogledal tisti opevani pompozni(?!) sprevod maturantov in postavljanje rekorda, kareregy se člani moje nekdanje elitne(?!) gimnazije še vedno ne udeležujejo (I'm so not interested in shit like that), kasneje pa se ga nalili v Oldu za spomin na stare čase (naj omenim, da sem se sam nalival z Zalo Symphony, da NE bo kdo spet moraliziral!?! Ob 12h pa se Matty res ne naliva z opojnimi tekočinami, lol).

Popoldne sem preživel ob violini, finalu ANTMa in ukvarjanju z Marušino koncertno podobo... Ob pol 7h sem se s fotrom, dedkom in babico ter sosedo napakal v avto in sem odpeljal v Ljubljano. Glede na to, da je bila mala na vrsti prva, smo vsi sedeli v dvorani 15 minut pred začetkom, da je ne bi kdo kaj zafukal. Koncert je bil sam po sebi dober, solistični nastopi več ali manj dodelani, kar pa se tiče orkestra --> mogoče bi kdo (s tem zajemam 80% naših dragih filharmonikov) potreboval kakšn(??) X pred odhodom na oder. Jeez!??! In še to - Blaž; tretji stavek, Tchaikowsky koncert, šestnajstinke - ni zneslo, pa da jim glavo odrežeš... Kar žalostno, moram reč. Konec koncev smo bili s solisti zadovoljni vsi - aplavzi so trajali (pre)dolgo, bravi in žvižganja pa so bila več kot primerna. In naj povem, da sem damn proud, da je mala igrala freakin' beautiful... I <3 her

Po koncertu smo se s familijo preselili v Foculus, kjer sva z Marušo prav na hitro vase zmetala najino deljeno Tamaniko (Mel - tvoje govoričenje s tartufi me je dokončno obsedlo), se primerno poslovila in skočila do Guinessa, kjer je večji del AG že proslavljal in nazdravljal delu solistov. Še preden sem uspel naročit prvo kapljo alkohola, smo se prestavili v Bachus (katerega smo v bistvu zgolj obšli ---> way to manny weirdos), par minut za tem pa v Globala, kjer sem se spet ob plačevanju vstopnice spraševal, zakaj spet stopam v tisto dvigalo... Do pol 2h, je bil večji del bodočih akademskih muskontarjev že na plesišču, kjer s(m)o prav zagreto shake-ali our booties off. I gotta say I had a preety good old time - razen tega, da sem se na terasi prehladil in da mi je ob 4-ih (mislim, da se prav po hitrem postopku staram !?!?!) vse skupaj dojadilo. Na Bečana in Nežko, sva z Marušo počakala v avtu, kjer sva tudi po hitrem postopku zaspala.

Glede na to, da ptiči tudi v Kranju NE znajo biti tiho, je bila noč kratka, sobota pa spet zeloooo dolga.

..::sobota::..

Po dopoldanskem partu vadenja smo se vsi trije (mami je še kar izostajala, ampak bila v mislih z nami...) odpeljali v Preddvor, kjer je babi že od ranega jutra prav zagreto kuhala govejo juho. Piknik time!!! Hrana z žara mi ugaja, zato se ni čuditi, da sem pojedel 2 kotleta, hrenovko in ne-vem-koliko čevapčičev in se therafore tako napihnil, da naslenjo uro nisem bil sposoben delati drugega kot gledati lame Saturday-afternoon movie, katerega namen mi še danes ni jasnjen. Po utrudljivem prebavljanju sem (kljub temu, da je to razvajeno bitje zelo najedajoče) popakal malo Laro, ki me ima po novem spet rada in jo peljal na sprehod okrog jezera.

Po prihodu domov, je bilo vreščeče otroče nahranjeno, nato pa jo je babi prinesla v sobo, kjer sem že zagreto obiral strune Wieniawsky style. Nekaj časa se je kremžila, a kaj kmalu, se je nasmejala, prevrnila na trebuh in me poslušala. Waw - zdaj vem, s čim lahko vplivam na ljudi - be aware...

Zvečer sem se odločil, da se speljem v Ljubljano - z Žakom sva šla v kino. Moram reči, da ima Favnov labirint vse zasluge za dobre kritike - I liked it a lot. Moralna zgodba, ki nas s pomočjo mističnih prvin pripelje do končnega zaključka, ki je še preveč človeški - Matty priporoča. Poleg tega pa naj povem, da je bil španski jezik več kot dobrodošel ...

..::nedelja::..

Glede na to, da sem imel vaje z zborom že ob 8h, sem se iz Ljubljane z vso svojo nemogočo zlimanostjo (is that even a word?!) odpravil že ob 7h. Ob 9h je bila birma, pomagala (igrala je tudi Maruša) pa sva, ker je bil pjevač med drugim tudi foter. Maša by Steve Dobrogosz ( igrali smo Agnus Dei in Kyrie, ki jih lahko poslušate na http://www.soundclick.com/bands/pagemusic.cfm?bandID=243943 ) je izzvenela kar solidno, kljub temu, da jo je dirigent Marko Hribernik označil za nikakvo in nezanimivo. Kaj pa vem...

Po prejemu Svetega duha (ki je bil btw eden bolj nezanimivih dogodkov, katerim sem v zadnjem času uspel prisostvovat) je sledil - piknik. Spet čevapi in kotleti, paradajz in svež kruh - dovolj je bilo za ta mesec. Po prenapornem pakiranju in razmišljanju sem se odpeljal v Ljubljano, poslovil od mojih dragih in presedlal v Cirilov avto. Danes sva za razliko od najinih oberkrain stalnic poslušala CD, ki sem ga kupil v Londonu - mjuzikl We will rock you, s komadi by Queen.

Jutri bo pestro. Izbica je spet polna življenja, pa tudi prahu, tako da če komu ostaja preveč prostega časa - be my guest...

zgodbe, ki jih piše življenje...

Matty-ju se dogaja... lol

Vmes sem (vam) spisal en blog, pa je šel v p.m. (plavo morje), ker sem vmes gledal nek filmček in je prišlo do "napake na internetni strani". Fuck that!! Sem bil cel penast, ampak sem se kaj kmalu tudi vnesel. Ne rabmo dveh napsihirancev v bajti - ni dobro za psiho...

Due to solo, ki ga bo (za vas) jutri z veseljem izvajala moja ljuba sestra, sva včeraj večji del popoldneva preživela v City Parku in naj vam povem, da bi blo bolje, če bi ga preživel na domačem kavču v družbi Willa in Grace s pakcom prepečenca v roki (o tej novo pridobljeni obsesiji kdaj drugič). Oblekla je približno 253 oblek, 31 čevljev, na koncu pa sva ugotovila, da jo bomo oblekli v tisto, kar ima doma, pa še sedlo ji bo najboljše... Se zna zgodit, da jo bom slikal jutri, who knows.

Po hrenovki, ki sem jo pojedel pri Žaku sem se (z okusom zenfa v ustih) sprehodil do Hugo Bossa, kjer sem se dobil z gdč. Melodijo. V svojih svetlečih fancy čeveljcih, ki so verjetno vredni približno toliko kot moja jetra v Braziliji (katera so mimogrede kljub (pre)nekaterim namigovanjem v popolnoma dobrem stanju, lol) se mi je vrgla okol vratu, nato pa sva vse do Šiške debatirala o modelkah. Speaking of fun --> s seboj sem v neki klošarski papirnati vrečki nosil buteljko sladkega muškata... Kasneje sem jo "skril" v njeno rdečo torbo iz kamele (pridobitev oddiha v Tunuziji, al kje se je že dekle potepalo), za katero sva kasneje ugotovila, da je v bistvu v barvi "posončenega Blaža".

Ne vem v čem je fora, da sem vedno jaz tisti, ki nosi okoli vino, ponavadi v prozorni Mercatojevi vrečki, saj drugi "nimajo časa", da bi ga kupili. Ni čudno da me Natalija takrat še poznat ni hotela na železniški - sem se počutu ko tavečji pjanček. Sad, sad story...

Naslednjič (v njeni prisotnosti) bom pa lep in brez vrečke... ha ha

Ko je Mel pokurila ravno zadostno(?!) količino kalorij, in se je meni ravno nehalo spahovati po tisti hrenovki, sva prispela do Blaža. Prav po hitrem postopku smo se zbasali vsak na svoj fotelj, si natočili vina (naj ob tej priložnosti opomnim, da je Blaž v hladilniku skrival še dve flaši našega fav nektarja) in obdelali vse "zgodbe, ki jih piše življenje". It was fun!! Malo pred polnočjo je Tjaša ugotovila, da pa bi ona jedla pomfri. Pa smo šli, s tremi buteljkami vino v riti peš do meka... Na poti sem jo učil walka Krmen Kass, pa je Blaž ugotovil, da jest "čist preveč to vem", ha ha. Kot da se ne ve, da sem freak!?! Obdelali smo tudi Giselle in Tyro, za katero je Mel pripomnila, da ne bi smela zapustiti stanovanja. That was a bit harsh, don't you think? Vsaj njen four(!?)head si lahko malo posonči...

Po xtra McChicken meniju (to sem jedel jaz, da ne bo pomote...) smo se spet selili nazaj v kučo in ravno nekje na sredi poti, med Blaževo izvedbo I believe in you and me, se je naša modelizerka (ubila me bo...) odločila, da bo zapustila prizorišče. Ne vem, v čem je bil problem, ampak recimo da sem ji oprostil, ha ha. Mogoče je pa mogla na novo nanest tisto drago samoporjavitveno kremo - kdo ve.

...she bangs, she bangs
oh baby, how she moves... Fiiiiiiierce!!!

Zjutraj sva z Blažem šla na generalko v Slovensko filarmonijo in ugotovila, da bodo morali še malo(!!?!) navadit. Vidi se, da orkester solistov ne jemlje resno, to pa samo zato, ker so z akademije (plus dirigent ni vreden pol mišjega kurca... Pehlivanian verjetno doma je žele bonbone!?!). Sekici sem samo pripomnil, da je lahko vesela, da pri njej igrajo in vlečejo same dolge note, ker bi drugač zvenelo približno tako kot tist razštelan violinski koncert by Tchaikowsky katerega note so danes (prav porazno!) brali/ugotavljali/iskali vsi. Kot da niso tega že 204 in pol-x igral!?! Za popizdit!?! Ampak ker so to profesionalci (kot smo se naučili v gimnaziji pri pouku ga. Kopač), od jutrišnjega večera pričakujem perfektno navežbane parte. Optimist.

Jutri grem gledat maturantski sprevod po Kranju. Bova s Kajo štela vse obleke iz Takka in delala križce, he he. No ja, mogoče bodo pa vse ful presenetili. We'll see about that.

Na slišanje...

evrovizija, trst in razvajenka

Glede na to, da sem trenutno v moji ljubi, domači Sloveniji, mi skoraj morate oprostit, da se javljam bolj na redko. Mam kar nekaj stvari za nadoknadit, tko da najbolj, da se kr vrnem k bistvu...

(opomba: ravnokar mi je sekica prinesla v sobo svež ananas - za boljši navdih, al kaj... isn't she sweet?)

..::petek::..

Zaradi prešnjednevnega "rajanja" due to pred-evrovizijski izbor sem spal do pol 11h. Ker je Žak opustil idejo po obisku City Park-a, smo se odločli za bolj alternativno(?!) zadevo - bluzenje po Ljubljani. Šla sva na pijačo, iskat špegle (na koncu je ostal brez, ker nam ni blo nič všeč), potem na belo kavo (z mrzlim mlekom!!), kjer sem si lahko z balkona ogledoval novo kolekcijo v Boss-ovi izložbi, to pa je kaj kmalu prekinila moja draga mala, ki je že jamrala, da se ji nič ne posvečam. Prav po hitrem postopku sem zapustil kraj, kjer sem še pred pičlimi 2 minutami užival v udobnem stolu, nato pa Konobi naproti. Ker je Maruša ugotovila, da še kar nima koncertne obleke za petkov solo s Slovensko filharmonijo (vljudno vabljeni, lol) sem z njo in Lucy skočil na Vič in naslednjo uro in pol frčal po trgovini in jo zasipal s kupi oblek. Dejstvo, da greva jutri še enkrat priča o uspešnem lovu za/na "tisto pravo", ane?! Zvečer sem moral čakat matko, ki se je z zlatimi nagradami in prvimi mesti s svojimi učenci vračala z mednarodnega tekmovanja v Gorizi - me soooooo proud...

..::Sabado ali raje China town vs. rižev narastek day::..

V petek zvečer so me mati razveselili z novico, da bom naslednjega dne povabljen celo familijo peljat v Trst - operacija: shoping. Vstali smo nekaj do 7.ure. Wtf?!? I don't do that (any more at least)!! Odločil sem se, da bom sam raje še malo zaležal, tko da je v Trst peljal kar lepo foter. Ker sem se zbudil, sem pred seboj videl samo luko in morje. "Pa sej ni to nakupovalni center, mat! Kje smo zdej mi?!" Mislil sem namreč, da me čaka umirjeno sprehajanje po aklimatiziranem kompleksu na obrobju tega na pol propadlega mestnega jedra, but that wasn't the case at all! Mami se je odločila, da bosta z malo v sprestvu moških danes brskali po kitajskih "butikih". Wait a freakin' second!?! V Trst smo se peljali zato, da bi ob poslušanju italijanskih komadov (btw, way too good for Eurovision, lol) in lizanju sladoleda skakali iz trgovine v trgovino, gledali kake blazno drage stvari, ki si jih ne mormo kupit, si mogoče privoščili kako majčko in basta. Ampak plani so bili drugačni. Naslednjih nekaj ur (ja, prav ste prebrali) sem se v adijo-pamet-vročini sprehajal med temi štacunami in prosil, naj nadnje (nekdo) pošlje meteor ali pa vsaj nekaj v tem smislu. Gawd!! Najbolj zanimivo je, da tudi če bi hotel kaj poiskat zase (kar bi mi glede na gmoto stvari, ki sta jih nabavila ženska osebka naše dearest family najverjetneje dali zastonj "as a gift"), to ni bilo mogoče, saj je v vsaki luknji bilo natanko 5 moških hlač, 3 modeli majc in štumfi. Na koncu sem se zadovoljil s slednjimi - 12 parov za 4€... lol Vse skupaj mi je dalo misliti; več kot očitno je mami že od samega začetka vedela, da na meni tistega dne ne bo zapravljala, zato sem se našobil in z mojim dragim iPod-om skočil v bližnji park in počakal, da smo se spakirali domov. Na poti se nam/jim je zazdelo, da bi malo zavili s poti in skočili do naše obale via Capodistria na late lunch, kar se je izkazalo za najboljšo idejo biss dann. Na verandi/balkonu hotela David sem si privoščil črno rižotos hobotnico - btw mui bien, ampak keep in mind --> you'll be black; v vseh možnih pomenih that is.

Domov je peljal Matty in Nataši (Mutty herself) ob neprestanem najedanju, da vozi prehitro (170 km/h) zagrozil, da jo bo postavil ven. Kaj je z mamami (kok ne vem katero besedo uporabit... gosh!) in njihovimi varnostnimi razdaljami in podobnim crapom. Give me a break. Dokler si dostavljen(a) v celem kosu, se ne pritožuj spljoh!

V Ljubljani sem volan prepustil ateku, pobral moje cote in se s prvo trolo odpravil k Žaku - it was guys night out, lol; after Eurosong that is. Naj samo pripomnim "I told you so" vsem tistim, ki mi niste verjeli, da je Marijin komad dober. I like the end result; Gotarjeva pa je in my honest oppinion bluzila. Glede na to, da nisem nek veliki Eurosong fan enough about that. Ob polnoči (po tuširanju in ostalih obveznostih tipa čiščenje zob, friziranja/želiranja in odišavljanja v mojem primeru) smo se naliti z wiskey-colo (a je kdo opazu, da prej nisem skoraj cel teden sploh nič pil... tolk o kronikih!?!) in nasičeni z brazilskimi oreščki spokal ven - it was about time.

Bilo je naporno, gužvatično (mar to res uporablja sam moja mat), bilo je zabavno, glupo, brezveze, nato spet zabavno, na koncu pa enostavno PREdolgo - spat sem šel ob 5h, ob 8h pa mel vlak domov, lol.

No, pa smo že pri ..::nedelji::..

Po triurnem spanju, vožnji domov in temeljitem tušu (še kar me je sram izhlapevanja alkohola na vlaku) sem poprijel za mojo ljubico in do 1h pridno vadil - sespite no sleep mi je šlo zanimivo dobro, se sploh ne bom pritoževal. Nato pa sem napisal voščilnico in družinico odpeljal v Preddvor, kjer je moja ljuba tetka praznovala rojstni dan. Naj samo omenim, da me Lara po novem zavrača. Proklet zmazek mali!! (j/k lol) Baje je bili krivo to, da nas je bilo preveč in da smo bili glasni, but let's face it - it's because I'm black!! To ji bom še vrnil. Ko bo velika in ji njene big footke ne bodo pasale v noben stiletto, se ji bom smejal, ha ha. Saj veste, da imam rad tisto malo razvajenko, samo malo jo bo treba prevzgojit, drugače ne bova BFF.

And yes - it was a purty cool weekend. Thanks for asking...

devica, trebušnjaki in kvartet

Pred kratkim sem se privlekel domov iz fitnessa in moram priznat, da mi je bilo zraven naše former omenjene prijateljice body-builderke spet nerodno dvigovat mojo bogo 25kilsko utež, medtem jih je ona dvigovala 70... lol I'm tellin' you - punčka je velik žgancev pojedla svoje čase... Pa sej ne, da bi se jest s tem kej obremenjeval, sam res ma približno 3x večjo roko kot jaz - kinda frustrating. No ja, po 4kratni ponovitvi 6-ih serij po 30 trebušnjakov, nekaj vaj za roke in rit (NOT a "more tushion for da cushion" fan... lol) sem se odločil, da bi pa končno Matty lahko sprobal solarij - na tem področju sem bil do danes še - devica (al bi mogu zdej napisat devičnik?? just strange...).

Ko sem prav previdno vstavil tri kovančke po 1 ojro sem se v vsej svoji čokati celoti zmatran zvalil v tisto komoro, ki je že smrdela po hrustljavo zapečenem piščancu. Po 15 minutah švicanja, iskanja tem, ki bi me zabavale med mižanjem in ugotavljanja kaj mi je blo, da sem moral sprobat tudi to bedastočo (no offence, all of you solarium lovers out there, lol), je bilo mojega trplenja že konec. Mislim da - for good. Ni ga čez kako skalnato plažo (I hate sandy beaches!! tista mivka je vedno povsod, pa še kje drugje... lol), kjer se lahko po mili volji naoljiš z doma pripravljenim zvarkom (letošnji se že paca v shrambi) in nastaviš svoje dolge (v mojem primeru kratke in čokate) okončine soncu. Pa ne za predolgo, da ne bomo pri 40-ih vsi ko golden shar pei-ji okrog skakal;

pa sej so kar cute, right?

Včeraj zvečer je deževalo in zdi se mi, da je bilo to prvič, da me šumenje kapljic in morbidno(?) vzdušje ni motilo. Pravzaprav mi je vse skupaj prav ugajalo. Malo sem bluzil po netu, si dopisoval in še preden sem se zavedel je bila ura pol 2h. Sej ni bilo ne prvič, niti zadnjič, da sem šel spat ob taki uri (to je pri meni bolj kot ne pravilo), ampak problem je bil bolj v tem, da sem moral ob 7h vstat, skočit pod tuš, pojest mojo activio (katere namembnost je vedno, glede na to da pač prej nič ne jem, itak splaknjena v školjko), umit čekane, se normalno (?!) oblečt in letet na fax. Ja, ugotovili ste - Quartett lesson.

Že samo dejstvo, da sem se v učilnici pol ure pred prihodom profesorja ogreval sam, vam pove oz. vsaj namigne kakšne volje sem bil naslednjih nekaj ur. Ko so ob udarcu na gong vsi naenkrat pridrveli na uro sem bil (še) čist skuliran. V bistvu sem si rekel, da res nima kakega pretiranega učinka, da se sploh karkoli vsajam, saj ni še nikoli zaleglo. Sem pa takoj po odigranem 2. stavku Borodin-ovega kvarteta (btw, quite nice) začel dobivat ošpice. Sploh glede na to, da sem prejšnji dan pomagal z ne vem kakšnimi nasveti glede uporabe (količine) loka in teže roke(verjamem, da vas to sploh ne zanima... sorry guys), pa prstnih redov. No, očitno se jih res ne da pripravit do tega, da bi vsaj 10 minut vadli tist jadan part. Itak mam več al manj non-stop solo jaz. Gawd!! No ja - po končanem pranju možganov (naj omenim, da je mene vmes prfoks poslal na coffe break - so vadli intonacijo... ne bom komentiral spljoh) sem skočil v center in pobral moje lepe nove sončne špeglce - no pa sem se v dobro voljo spravu. Obljubim, da jih bom že jutri z veseljem razkazoval po beli Ljubljani... Enough about the music, da vsaj tisti trije, ki še vstrajate za ziher prilezete do konca.

Trenutno čepim pred računalnikom (obviously), se menim z Melody, ki me btw ni priklopla na kamero, which gets me worried (maybe that guy did mess up her head? lol) in razmišljam ali naj grem pakirat, al bi to raje počel zjutraj... Vlak imam ob pol 11h, se pravi, da bom vstal najprej ob 9h. Hmmmmm, težka odločitev, huh? Not really - the morning it is.

ceguček, alice in muzika

Na poti domov sem skoraj padel v znak - vzrok temu je bilo 11 letno dekletce romske polti (lol), ki je v roki držalo Sony Ericsson K800i (op.p. to vem samo zato, ker trenutno moj ceguček razpada - dejansko je zliman skup s selotejpom, tako da sem se malo pozanimal...). In ne, ni bil razlog v tem, da sem mislil, da ga je ukradla (da ne bo spet kdo kakšnih rasističnih nad mano stresal ---> I'm black too, lol) but she got me thinking. Kam smo prišli, da morajo mulci, ki imajo še kar brke od maminega mlekca na zgornji ustnici po novem poslovat prek mobitelov!?! Jest sem bil pr 11h tako neumen, da se še zdej čudim, da sem in the end tko dobr izpadu, ha ha. But seriously - a niso to leta, ko naj bi fročki skakali okrog z mrtvimi malimi živalcami tipa paličnjak, deževnik in podobno v roki (mogoče smo to delali samo v Kranju? loool), se tepli, mazali nove hlače, se prenažirali s sladoledom in živcirali stare?! Verjetno si niso sami kupli handy-ja (še kar jo sovražim...) vrednega več od moje 2-mesečne najemnine. Shame on you, parents! Če že nimate časa za svoje otroke, jih zaposlite s čim pametnejšim; (fashion) TV-jem, računalnikom ali pa kinom for instance. Da jih slučajno ne peljete v knjižnico ali pa na kak koncert - they will fuck up their heads for good...

Ah ja, je človek kar žalosten, ko kaj takega vidi, lol. Še bolj pa, če njegova pianistka ne vadi partov. Gawd I hate that woman!! Danes mi je po pol ure vaje, ko je že zapirala note in sem ji namenil moj značilni what the *%#$*?/%* look obrazložila, da pač imamo na teden 22 minut korepeticij (tok ji očitno plačajo) in da bom pač moral počakat do naslednjega tedna. Sej bi ji pribil, naj torej vsaj prebere svoje note, pa ji nisem hotel več težit. Sej za recital (če si slučajno kakega umislim) bom itak "uporabil" koga drugega. Nekak raje igram z ljudmi, ki (mi) ne delajo problemov, ki so dobri glasbeniki, katerim ni problem vadit 3 ure skup in delat musko, predvsem pa je pomembno, da te čutijo. Pa to zdej sploh ni blo mišljeno v kakem pokvarjenem smislu, packi!?!

Lately imam novo adikcijo. Pred kratkim sem nekej bluzil po netu in odkril avstralsko verzijo moje priljubljene oddaje - Americas next top model. Saj sem zadevo že prej poznal, ampak nisem vedel, da tretji cycle že laufa. Zatorej sem kar po hitrem postopku pregledal vseh 6 delov, ki so že uploadani na youtube in nadoknadil vse zamujeno. Danes je (bila) on air 7. epizoda , tko da jo v kratkem pričakujem tudi sam. Moram priznat, da že imam svojo favoritko. Visoko, presušeno, funny-looking rdečelasko Alice porcelanaste kože in velikih oči, ki je itak daleč najboljša. Ne vem kaj ji je blo, da ni zadevo vzela v svoje roke, odletela v NY na prvo večjo agencijo in voila - ker this girl's got something to offer for sure. We will be seeing more of her for sure- mark my words.

Ker sem v Grazu odvisen od youtuba and nice people from all walks of life, ki mi lepšajo življenje in stvari uploadajo, komaj čakam na poletje, ko bom doma in bom zadeve ASAP downloadal s torrenti in jih užival v lepši grafiki. V kratkem se začne 2 sezona Canada's next top model, pa še Heidi (gotta love that goofball) , ki trenutno zaključuje z Germany's next top model (na programu čet @20.15, ponovitev ned dopoldne on pro7) come back s svojim Project Runway-jem. Ta pa itak premaga vse!

Damn, that just got me thinking... No wonder I'm still alone!! lol.

Jutri imam navsezgodaj uro in pol kvarteta - prfoks se je clo odločil nehat sončit in priletet s Costa Rice. That ought to be interesting. Razmišljam o družbi iPod-a...

whiskey, židovska romunka in oberkrain

Zvečer je klical Šegula (ki je pred kratkim postal najin sosed - moved in just across the hall), ker je bil lačen in se je hotel nahranit pri prvem možnem kebabarju. Ker sem se itak imel namen sprehodit (komu ne paše špancirat medtem ko kapljice rose pršijo z neba? lol), sem se odločil, da bom čas med Šegulovim uživanjem kebaba in lizanja sladoleda v družbi Cirila čez cesto izrabil malo bolj produktivno. Ugotovil sem namreč, da razen buteljke Traminca (ki je bila v moji glavi že tako ali tako izpraznjena - treba mislit naprej, ane) "doma" alkohola sploh nimamo. To pa se za zdrave in pridne študente res ne spodobi, se strinjate? V Sparu na Hauptbahnhoffu sem skočil do vrste/stelaže z alkoholom in s pesmijo v srcu ugotovil, da me je čakal še en Tullamore Dew - The legendary Irish Whiskey.

Ko sem malo kasneje doma ravno odpiral že obljubljeno vino, pa mi je zazvonil handy (obožujem to besedo... NOT). Številka je bila stacionarna ---> francoska, ampak meni ni potegnilo vse do trenutka, ko sem se oglasil. Na drugi strani je bila moja židovska Romunka - "Silvia am Aparat" kot se izrazi sama. lol Sprva sem mislil, da je (glede na to da me sploh kliče) pijana, but that was not the deal. Hotela se mi je namreč zahvalit (ob 11h zvečer!?) za CD-ja, ki sem ji jih zapekel pred parimi dnevi - Cinema serenade 1&2 (with Itzhak Perlman and John Williams - Matty priporoča). To je bla No.1; pol pa je sledil šok, ki je povzročil moje prejšnje dvome o njenem stanju. Bejba mi je prbila, da mi je hotla povedat, da mi gre res dobro, da sem zadnje čase res napredoval in da sam upa, da bo šlo tko naprej, ter da je vesela... Ok, stop right there!?! WTF?! Silvia ne počne tega - spljoh! To verjetno pojasni mojo današnjo obsesijo vadenja od 12h pa vse do pred kratkim, ko sem skočil pod tuš. Zdej moram valda še boljše igrat, ane - ful dobr!?! Pol me je še prosila, da klasu sporočim, da pride 22.ga in ne en dan kot je napovedala, tko da imamo en dan več, da razfakamo, lol.

Navdušen nad lepimi željami in pohvalami sem že odprto in ohlajeno buteljko "grozdovega soka" ob družbi Will&Grace in malo zatem na poplesavanje ob Elektro, Love don't let me go in podobnimi izpraznil kar sam - Cirila je bolela glava. Mogoče od nabijanja tistega faking oberkraina he loves so much, kdo ve. Btw - it's happening at this very moment. Hvala bogu, da mam živce po fotru...

Ker sem danes zjutraj due to pijana noč (prej nisem nič jedel in me je vino kr indeed prijelo) malo zalegnu (vstal sem ob pol 9h!?!), mi je Cic na izgovor, da sem itak cel dan frej in da me boli glava nadru, da sem itak natur born glumica (ne vem čemu me je la-lal!?!) in da naj ne nakladam, ker nimam nikol mačka. Moja mati bi še dodala, da sem nevrotičen izgubljenec, ki si prazno in leno življenje poskuša brezupno popestriti s pijančevanjem in buzeriranjem drugih... Whatever, lol.

Zdej grem pa s sveže oprano glavo in dišečim telesom (joj, kok more to čudn izzvenet v prenekaterih ušesih) naprej nekoristno porabljat svoj čas - se grem Mel kazat na cam, da bo mela kej sanjat.

Na slišanje!

pašteta, ray ben in will chalker

Po zdravem zajtrku (Martinov kruh inu pašteta, lol) sem se odločil, da bom danes mel en pretežno zanimiv dan. Po Emanuelovi uri, kjer sem bil zadolžen za obračanje not korepetitorki, ki btw spet ni vadla svojih partov (!?!), sem se z objemom in poljubom (Kaj?! Vsi so tko nardil...) poslovil od moje crazy Romunke in se cel navdušen nad sončnim dnem s tramvajem spakiral v center mesta.

Glede na to, da mi je kljub vračanju dolgov prijateljem še vedno ostalo kar nekaj denarja, sem ugotovil, da bo najboljše, če še tega zapravim, lol; zato sem šel malo špancirati po trgovinah v katerih si lahko kej privoščim. Ker sta me H&M and also ZARA ponovno razočarala s svojo neizvirno in staro ponudbo (baje postajam pikolovski!?), sem se raje napotil proti Kastner&Öhler-ju in šel pregledat vse nove in stare pizdarije, ki nam jih njihovi prodajalci z nasmehom na obrazu ponujajo. Ker sem ugotovil, da tak metroseksualac (z a-jem je blo to mišljeno, ja), da bi za razne kreme in podobno navlako stran metal ne vem kakšne vsote denarja ŠE nisem, sem se raje zagrel za prevohavanje 231 lističev parfumov (nos je že vredu, thanks for asking) in se na koncu odločil, da bom z današnjim dnem (občasno) dišal drugače. Po novem se bom pred nočnimi izhodi polival s Black XS by Paco Rabanne - upajmo, da mi bo to prineslo tudi nekaj (dodatne) živalske privlačnosti, ki je ravno v reklami za ta parfüm NE primanjkuje Willu Chalkerju. Ker mi je pred dvemi dnevi v Sparu nekako zneslo zgubit moje famous Brille (by Urban Outfitters), ki sem si jih lani marca takoj zatem, ko mi je s starih/fotrovih Ray Bank odpadla ročka (tudi ta se je nekje zgubila - baje na podzemni...), kupil v New Yorku, sem skočil v bližnjo optiko in si prečekiral "nove" modele. Kaj kmalu sem ugotovil, da bom ostal pri pilotskem okviru in da bo zato še najbolje poskrbela že preverjena znamka (btw - genuine since 1973; nemoj se zajebavat! lol ). Špeglce grem iskat v ponedeljek, saj mi morajo due to my big hed mal priredit zaušnike (sej je to beseda, right?).

Ker je mojo nakupovalno vročico (še danes ne razumem čemu folk uporablja termin z -mrzlica... meni je namreč vedno vroče) prekinila moja ljuba banka (le ta mi na teden ne dovoli več kot 500€ dvigov), sem se ves nasmejan, s sladoledom v roki spokal domov. In glede na to, da je Ciril prišel na idejo, da bi si kupil majico sem se po dolgem (?!) prepričevanju spravil v City park. Ker sva njegovo delno oprijeto svetlo modro majico (v to sem ga prepričal zgolj iz razloga, da mu bo gadno, če ne bo šel z mano v fitness) našla po skrajno hitrem postopku, mi je ostalo še nekaj časa, da sprobam nove modele Energy&Dieslovih hlač. Moram priznat, da na žalost na moje čokate noge (lol) nobene niso pretirano pasale, zato sem se odločil, da raje počakam na family "izlet" v Trst al pa kej podonega in si to privoščim tam.

Today Matty was eating out - spet sva se basala z ocvrto hrano v Zu den drei goldenen Kugeln in ugotovila, da imava za nekaj časa dovolj. Vmes se je vlilo, zato je zrak trenutno čist. I might go for a walk - sej veste, da se mam vedno velik za pomenit s samim seboj, lol. Zvečer pa pride na vrsto moj Traminec, pa še to zgolj iz razloga, ker naši vrli Petrolovci mojega ljubega sladkega muškata ne premorejo. Sramotno!! Pritožba sledi...

diva, nune in še enkrat - poppers

Vedno, ko me popoldne čaka kaka stvar, ki je ne morem odložit, oz. nekaj, kar mi je pomembno, sem cel dan nekam čudno nervozen. Ne vem kaj mi je blo, ko sem v torej prosil za uro ob 18h. To je tako, kot če bi pil vino za zajtrk (no offence anyone) - no go in my purty, interesting (?!) life. Po vadenju in okusnem kosilu (danes smo ponovno jedli meso in testenine z gobami, mmmmm), sem ugotovil, da bi bilo pametno še malo po-vaditi. Tako da sem vse tja do 5h več ali manj dvigoval in odlagal "mojo drago" na rumeno posteljno prevleko (kako se že temu reče?!?), nato pa obul moje rain shoes by tom tailor (katere mi je kupila moja ljuba mati in jih tako vsaj občasno navlečem nase, ker mi jih edinih ni škoda), in s smešnim črnim dežnikom s plastičnim ročajem odšel proti faxu.

The diva herself mi je, še preden sem cel stopil skozi vrata, pred nos pomolila neko pizdarijo, ki sem jo moral anonimno (?!) izpolnit in za katero mi je že vnaprej zagrozila, naj bo dobro ocenjena, saj je šlo za vrednotenje dela naših profesorjev. No ja - na hitro sem obkljukal vse NAJboljše (I just don't give a fuck) in počakal, da se je Romun (katerega ime mi še vedno uhaja iz glave) s svojim fotrom vred spakiral iz učilnice in naju z gospo pustil sama. Glede na to, da je očitno pozabila, da sem je "dolžen" še caprice, sem več kot z veseljem začel s tretjim stavkom Mozarta, katerega sem moral prebrati od zadnjič, nato pa nadaljeval z Wieniawsky-jem in njegovo brilijantno polonezo (kakšen petelin...). Frau Professor je bila z mojim delom očitno zadovoljna (kljub temu, da me je vmes "pretepla" po glavi s svinčnikom, ker sem pozabil en štrih, ki mi ga je popravila pred pol minute) in me vprašala, kaj je narobe z mano - baje da sem že cel semester izredno resen! Ko mi je po uri obrazložila, da se s takim delom v enem letu sploh ne bom prepoznal, sem jo glede na vreme z nasmehom na obrazu in marelo v roki pospremil do njenega romantičnega hotela (tako se indeed imenuje) in se do jutri poslovil.

Ob 8h sem šel na movie-night with my homies. Pa se je izkazalo, da še kar niso prešli obdobja Poppersa. Tokrat so samo še dodali šampanjec in čokoladne palčke... Po dveh urah grozljivo dolgočasnega filma (šlo je o nekih nunah, pa niso bile Magdalenke, niti niso pod vodstvom Goldberg-ove pele), katerega naslova (in vsebine) se niti ne spomnem, je prišel Poppers time. Ker sem vn spustil "tri kroge", so me na koncu prepričali, da vdihnem. In ker sem baje to izvedel kakor "a big pussy", so me prijeli za roke, Mids pa mi je stekleničko naslonila na nos. In ker prokleti zadetki niso pazli, mi je koka zlila kar nekaj vsebine direkt v mojo kosmato nosno votlino. Ker mi je naslednje 10 minut srce razbijalo kot kaki utrgani Mus musculus domesticus in niti nisem prišel k sebi, se niti nisem ukvarjal z nadiranjem določenih osebkov, temveč raje v usta stresel pol vrečke čokoladnih palčk in jih zalil s srebrno penino. Pa naj še kdo reče, da to ne gre skupaj, pfff.

Po poti domov sem med spahovanjem Poppersa ugotovil, da bo treba moje kolege seznanit s pravimi radostmi življenja, lol. Pa ne govorim o sobotnih gorskih izletih, kar od mene pričakuje moja mati, temveč - sladkim muškatom. Verjemite mi, da bo Poppers od takrat naprej lepo stal na nočni omarici (like it's suppose to), čakajoč da ga ne nekdo vzame v roke tik preden mu bo prišlo...

Pa lahko noč!

recaps in vneta tetiva

Pa se je zgodilo - spet več kot dolgo nisem spisal nobenega posta in sodeč po komentarjih in bralcih na tem blogu to nikogar ne moti... I'm so glad myspace crowd loves me, lol. Anyways - Matty's back, bringin' sexy back al kakorkoli že.

V soboto sem bil actually preety busy - dopoldne sem posvetil moji dragi violini, ko pa nama je s frendom začelo okrog 4h kruliti po želodcu, sva ugotovila, da najbolje, da se spraviva na kolo in peljeva na pizzo v Preddvor (da bi lahko naročila kosilo domov sem se spomnil zvečer, ko so me bolele noge in je moj obraz že sijal v novem odtenku rjave). Po 1/2 vegeterijanske pizze s pršutom in polovici Pizze Urške, je Ž. ugotovil, da ta mala picerija next to polje (literally) premore sam samcat flipper. Po ugotovitvi, da je to moška igra, sva tam še kake pol ure do onemoglosti nabijala tiste gumbe, nato pa prav poskočno odvihrala proti Kranju (btw, kaj je danes z mojim "Cankarjevo tekmovanje" slogom pisanja!?!?! Strange...). Zvečer je sledila igra Scrabbla (my idea... ni čudno, da sem se je tako hitro naveličal), ki sva jo popestrila z vinom in posledično zbitim cheap (at least I hope so) kozarcem in politim tepihom; še dobro, da je bilo belo... Po nenehnem prklapljanju s Stepfordskih žena (lol) na Big brotherja, sem na koncu popizdil in v videorekorder (ja, tud to napravo imamo še kar priklopljeno pri nas doma) vrgel koncert NY filharmonije z Joshuo Bellom in Kristin Chenoweth (that girl can sing her but off and she's funny too), ki je bil pred kakim letom posnet v Central parku - purty nice!!

Nedelja je bila le še ena tistih navadnih nedelj, z razliko, da sem bil tokrat sam doma, da se mi je spet vnela tetiva na levi roki (it sux! in zares boli), za kosilo sem jedel hrenovke (res izvirno) zvečer pa clo uspel it ven. Not changes there as well --> friends, people who think they know me and therafore suppose I'm ought to know them (back) and say hy (samo zato ker sem jih mogoče 2x v življenju med poletnim delom postregel... ja, there no stronger bond than that!?! pshhh), haters, bad dancers, Billy za mešalno mizo in a party braker. Ne vem, zakaj mora vedno ravno takrat, ko meni sede bit zunaj in plesat till my ass falls off enemu od mojih frendov zabedirat. No ja, sem vsaj uspel spat več kot 5 ur - that's a shocker.

V ponedeljek sem bil naprošen (kako lepa beseda), da zapustim hišo by my own sister. Razlog je bil pa fant, ki je prihajal na "obisk". Glede na to, da sem več kot dober brat, sem jo poljubil na čelo, ji na night stand spustil 2 kondoma (lol) - just in case those kids can't afford them) in z Bečanom in Aljažem letel v Ljubljano na bowling in v kino. Keep in mind - bowling med tednom je več kot poceni, medtem ko film Srhljiva žetev nima za burek. Ne vem zakaj vedno nasedem suckerjem za horror movies. Konec koncev sem itak vedno tisti, ki govori vnaprej kaj se bo zgodilo, da jih ni strah.

Danes sem imel lesson z mojo femme fatale. Pa je bla Silvia kar zadovoljna, jest pa še bolj. Do koncerta imam še en mesec, tko da bo zadeva več kot dobro pripravljena. You guys better be there or else... Jutri jo vidim še enkrat - tokrat se bom predstavljal z Mozartom in Wieniawsky-jevimi caprici. Mi gre kar na bruhanje... Ampak sej bo - Matty will be a good boy and represent himself as he's suppose to. Zato najbolje, da si še enkrat namažem roko z Lokohepanom, požrem par tablet kalcija (da me ne bodo spet cel dan v dlani grabli krči), pojem jogurt in skočim v dnevno slash kuhinjo gledat germany's next top model. Vadil sem več kot dovolj, poleg tega pa imam še jutri do 6h čas. Keep me in your prayers.