češplje, vozli in zdravo prehranjevanje

Pijem Fructalov sok iz suhih in svežih sliv (ne, nič mi ne plačujejo za tole excellent med vrsticami oglaševanje...), poslušam novo playlisto (ki je pravzaprav ista kot stara - z razliko novega vrstnega reda that is; saj pravijo da je navada železna srajca, ne?) in se še odločam, če mi je natur češpeljin nektar sploh všeč. Hmmm... is it just me, or did this sound really weird? Kakorkoli - Matty se @ this very moment počuti rahlo worn out. Obstaja možnost, da problem tiči v masiranju Marušinega hrbta. Še zdaj se sprašujem, če je bil vzrok vozlov v hrbtu moje sestrice včerajšnji bowling ali zgolj tisto blazno naporno(?!) učenje tekom dneva. But a ("perfect") bro's got to do, what he's gotta do. Me pa resnično zanima, kje so vsi kandidati, ko bi bilo treba zmasirati mene. Saj veste - nekaj urno stanje pri miru, v naši so damn beautiful violinski pozi(ciji) zna biti škodljivo ali/inu celo boleče. Plus tega povzroča visoko (aka močno) ukrivljenost spodnjega dela hrbtišča. "No wonder my butt looks that big, če imam pa zaradi te violine čist S-asto hrbtenico" je nekoč pripomnil meni še kako ljubi fantič... lol

watch your wrists boys and girls...

Včerajšnji večer je bil absolutely fabuleux(se) and just for your info - I never (ever) use this term in offline/normal/actual life. Se mi samo zdi, ali ima dejansko nek rožnato-perjast pridih? Erm... lol Če se vrnem k prvotni ideji tega odstavka - our bowling night exceeded. Preden so me Nejc, Maruša in Marjan (od včeraj naprej naš novi & redni soigralec) pobrali v centru sem se dobil še z Žakom na piru in čaju. Da obrazložim; glede na to, da sem najprej naročil veliko točeno in se nato šele nekje med 32. in 33-im požirkom spomnil, da naj bi se v tem very času čistil in pil sok, sem si za tem (zaradi čiste vesti) naročil še en planinski čaj z limono (in obilo cukra). Nadoknajevanje (v SSKJ-ju tega termina žal ne poznajo) zna biti zanimivo in zabavno, sploh z ljudmi, pri katerih ti po dveh dneh ne-srečanja nikoli ne zmanjka besed. I concider myself lucky...

Takoj za tem, ko smo pobrali Lucijo v Župančičevi jami, smo se znašli v Areni, kjer nas je že čakala - še čisto sveža(?) steza 26 z žirafico. Ja - toliko o sokovih. Naj v svojo obrambo povem (I need telling myself that), da mi gre danes boljše. Matty = good boy. Po dveh igrah (izgubljanja) sem ugotovil, da sem due to moja (kopirana) ljubica popolnoma zapostavljal igro keglanja. But it sure was fun. Zdi se mi, da je problem v tem, da sem tehniko dobrega metanja kugle zaupal vsem, ti pa so to zadevo pridno nadgrajevali in poglej poglej, all of a sudden I suck - balls.

pribežališče lačnih (v noči)

Po naporni(?!) igri smo se pokurjenim kalorijam (ja, seveda) primerno založili v McDonalds-u. Ni boljšega od "čikna" in velikega pomfrija ob pol 2h zjutraj, a ko sta Lucija in Marjan začela namakati pomfri v McSundae, mi je bilo jasno, da je (vsaj mojega) nočnega/zgodnjega prehranjevanja konec; finito!

Jutri potujem. Naj povem, da tokrat s seboj nesem dve(!) veliki škatli hrane (Kaj?! Saj sem ena velika, čokata zverin[c]a. lol) - my momy always seems to amaze me s svojo zmožnostjo količinskega nakupovanja. Visa, hvala. Poleg tega moram s seboj nesti še (vsaj) en kovček cot in čevljev. Hvala bogu, da imam Cirila, ki mi bo v zameno za kako dobro domačo klobaso to znosil gor. All I can add is - tender wrists, tender wrists...

p.s. I missed this song (Matt Houston - Merci)