Bogataj juniors na udaru...

Obljubljal sem (vam) post, pa nikakor nisem prišel do časa, da bi enega inu lepega, dolgega spisal. Glede na to, da se nisem oglasil skoraj cel mesec, sem se resno pokoril med velikonočnimi prazniki – s prato, poticami in jajci (ali pa parhi, kar vam je ljubše)... Let's recap, shall we?

1. Marcivici time (3.-6.marec 2008)
Naša draga di-vaa se je v Graz privlekla (beri priletela z avionom) na prvi delavni/šolski dan po semestrskih počitnicah. Seveda je pričakovala, da bomo vsi tipi topi pripravljeni in zglancani. Konec koncev smo imeli (razen tiste male avdicije v Berlinu?!) tako ali tako ogromno časa, ki smo ga kakopak vsi vestno posvečali svojim lesenim ljubicam. No ja... O tem bi se verjetno dalo razglabljati. Če so bili sami rezultati tako 'drop dead marvellous', bi bilo najverjetneje potrebno vprašati ChiChi, pa se takih tem raje izogibam(o).

Kot se za prvi dan novega semestra spodobi, je Mrs. Professor s seboj pritrogala 5 kil novih not. Yaaaay!! Ermmm. The thing is – we all already had loads of program. Ampak življenje, sila lepo seveda, je imelo (s Silvijo vred) za nas drugačne načrte. Sam sem dobil novo sonato (pravzaprav dve; Grieg-ovo drugo za 'at the moment', Franck pa pride na vrsto za slednjo), enega novega Wieniawskega (just in case – da slučajno ne bom pozabil na up and down bow stacatto. Yuck!!), 8 možnosti za naslednji koncert (če koga spisek le teh zanima, naj se oglasi...), 2 Paganinijeva caprice-a (Nr. 5 and 16) in nalogo, da se do Njenega naslednjega obiska naučim Glazunova na pamet. Ja – s tem sem že nekaj časa odlašal, zdaj pa – moram!

Lekcije, ki jih je kot vedno nadzorovala 'Dojna in Luis Vuitton', so šle pravzaprav super. Celotna Debussy sonata je (bojda) concert ready (hvala bogu, saj JO igram 23ifI'mNotWrong), Glazunow is almost there (ta almost zajema zelo širok spekter... let's just say, da mi od šeste strani verjetno že prekomerno izpadajo lasje. Impossible to memorize!?!), med drugim, pa si je moja ChiChi vzela tudi čas za naš trio – prisostvovala je namreč naši uri s Chaom in mi (kakopak) podala par res uporabnih idej, novih lokovanj in nasvetov: med drugim 'naj bom malo manj zadržan' (?! Sam imam pa vedno občutek, da pretiravam... lol), ter naj v roke vzamem nov izvod not in še enkrat poiščem 'tiste prave' prstne rede. To sva naslednji dan najprej izvajala skupaj na dodatni uri, kasneje pa še sam doma. Super občutek – en teden pred koncertom menjat (skoraj da) celotne prstne rede in štrihe (lokovanja op.p.). I had fun practising them...

Ker je bila silno dobre volje, nas je Silvička (while staying in Graz) parkrat častila z večerjo . Govora je bilo o naši avdiciji v Berlinu, pa o pohvalah Tchabe, načrtih za prihodnost, med drugim smo izvedeli večji del njene življenjske zgodbe and I gotta say – I admire her even more now. Po izpraznjenih buteljkah vina in Crêpe(s) Suzette (sooooo good!!), pa smo vedno še udarili eno debato o programu, nato pa se poslovili in spokali domov.

Crêpe Suzette = delicious

2. Ignoriranje Matty-ja...
... se zgodi vsake toliko. Pa ni govora (samo) o moji družini. Ker se zgodi, da sem precej zaposlen inu pozabim na sms-e in telefonske klice (ki jim tudi sicer nisem ravno naklonjen), se zgodi, da mi ljudje vračajo milo za drago. In ne, ne bom jokal, niti otožno gledal ali/in se pritoževal. Let me just say that I understand (afterall, I'm the president of forgetting stuff like that), pa da vam zamerim! lol

3. Vaje con la orquesta
Med drugim, sem imel ves ta čas between Marcovici's lessons, trio rehersals in urami s Chaom še predavanja in pa cream of the crop (?!) – projekt z orkestrom. Ker sem sedel next to our Kozertmeister, sem seveda part dejansko moral znat (skorajda) na pamet. Včasih si zaželim, da bi sedel na kakem predzadnjem pultu... No ja, me ta ideja tudi takoj mine.

Če ne bi bilo Toby-ja in Midori, ki sta (nič kaj veselo if I might add) na drugem pultu pridno drgnila po strunah in me zabavala s svojim sarkazmom, bi se mi verjetno zmešalo. Let me explain – slaba zasedba, precej dolgočasen program in worst of all – dirigenti študentje. Aaaaaa!!

4. International week ali bad food days
Glede na to, da smo s triom predstavljali naš super fax lol, so nas v imenu rektorja povabili na dve(!) svečani kosili – prvo pred koncertom v ponedeljek, drugo pa naslednjega dne. Ker se kot skromni inu preprosti študenti temu nismo mogli upreti, smo z Almiro in Tilnom direkt po vaji odšli do restavraciji v parku. Že po zrečenem naravnem pomarančnem soku se nam je zazdelo, da zna biti zadeva na low budgetu, zato smo se odločili, da ne bomo pojedli vsega, ampak - samo malo. lol Saj veste, da bi nas v primeru slabosti sililo na stranišče - samo malo. Dejstvo, da sem bil tistega dne redni obiskovalec wc-jev je bilo dovolj, da smo naslednji dan tisto pasjo procesijo preskočili.

As for the concert – now that was something. Glede na to, da smo bili zadnji, da smo bili v 'hiši' že 2 uri in pol pred našim nastopom, smo bili nekaj trenutkov pred odhodom na oder en malo živčni. A takoj, ko smo stopili na oder, je vsa trema izpuhtela nekam v zrak. Prijatelji, ki so prišli poslušat in držat pesti (ja, tudi dva iz Slovenije sta prišla... read and learn), so pripomogli k prijetnemu vzdušju v dvorani, ki smo ga nato poskušali nadaljevati tudi sami.

Glede na to, da so koncert posneli, se zna zgoditi, da bomo zadevo uploadali na youtube, tako da vas bom o tem še obvestil. Lahko pa rečem, da tako dobro še nismo igrali. Publika je bila navdušena, rektorji z vseh akademij so nam prišli celo pet hvalnice v 'backstage', pa tudi smo bili z rezultatom več kot zadovoljni. Seveda po poslušanju posnetka človek najde napake in stvari, ki jih bom(o) izboljšal(i), a v defaultu je bila stvar dobro zastavljena in še bolje izpeljana. Chao was happy and proud in ravno to (pa tudi nove ponudbe in termini za koncerte) je pripomoglo še k malo bolj razvlečenemu nasmešku na mojem obrazu. Wiii...

my new best friend...

Koncert orkestra čez par dni je (prav tako) bil izpeljan. Baje je bil štrajh zelo dober, ostalo pa malo manj. No ja – bo pa naslednjič boljše, ko pride Alina, da bova spet skupaj muzicirala. Hermina (chief Dirigentin, lol) je po samem koncertu prišla do Toby-ja, Mids in mene in se nam 10 minut zahvaljevala, češ da smo zelo pripomogli k končnemu uspehu koncerta. Hmmm... Če tako pogledam, sta bila za mano kar uspešna tedna; no ja – še vedno pa me je mučila ena stvar – rezultati berlinske avdicije.

5. NEWS
Na dan mojega odhoda iz Graza me je klicala ChiChi in me spravila v slabo voljo – še več bom treba vadit, saj sem NAREDIL! I friggin' passed!! And loved every second of it. Ko me je čez dva dni klicala še enkrat, mi je povedala, da se sploh nisem zdel navdušen. Verjetno bi znal biti problem v tem, da same novice v tistem danem trenutku nisem takoj sprocesiral. No ja, nisem dojel spljoh, za kaj se je šlo. Važno, da bo zdaj še bolj 'jebal ježa'... Ampak moram priznat – it's all worth it!

Praznikov samih ne bom opisoval, saj če bi radi brali o poticah in pirhih, v roke vzemite kako domačo kuharico (sam sem imel v mislih knjigo...). Kot rečeno – jedlo, ležalo in gledalo v ekran se je na veliko, probably tudi malo poredilo, zato imam v naslednjih nekaj mesecih novo nalogo; spet bomo tekli po Grazu, da bom poleti lahko nase navlekel kake miniaturne Aussiebum kopalke in z njimi plus violino paradiral po plaži kje v Španiji. lol No ja, ali pa se vsaj sprehodil okoli kranjskega bazena.

why don't we have those in music?

6. ANOTHER BOGATAJČEK WINS IT...
Moja ljuba sekica se je včeraj v Gorizi udeležila mednarodnega tekmovanja in (pazite zdej to) – zmagala. Jah kaj naj rečem – the bitch knows how to work the shizz on that chello. Če pa zdej še kar ne bova nikoli skupaj igrala, ji pa kratkomalo odvijem glavo. Marjan, kmalu prinesem kake note. Saj veš – da ti ne bo dolgčas...

Tako, tale recap je malo(?) presegel dovoljeno število besed in znakov, ampak kurac – važno da ste na tekočem. Enjoy the snow/rain/sun or whatever the sky has in store for us, pa se mogoče kmalu slišimo. Pusa!