Matty, (supposedly) a driven and motivated student

S Cirilom sva v Graz priletela v noči z nedelje na ponedeljek in se po razpakiravanju in pospravljanju sobe uspela še prepričat, da internet connection deluje. What can I see – internet (still) is my drug. Don't hate, don't judge... Sem konec koncev samo preprost fant iz malega, še bolj preprostega mesta; valjda me je zasvojilo – tako mlad(!?!) in naiven. lol

Včeraj sem se po zgodnjem jutranjem bujenju s Cirilove strani (te bom v kratkem kazensko prepovedal...) spravil k ogrevanju prstov in vadenju Paganinijevih caprice-ov. Vzrok glasnemu prepucavanju je bil namreč prihod ChiChi.

Ob štirih smo se v polnem številu kot ponavadi dobili na razgovoru, razdeljevanju urnikov in novega programa – ja, tega očitno ne bo nikol konec... lol Ker je Silvia imela čas (mali gipsy je zamujal) in ker se je meni zdelo, da sem more or less pripravljen pokazat, kaj sem se med 2-tedenskimi počitnicami naučil, sva imela uro kar right after. Delala sva Griegovo sonato, za katero sem ugotovil, da je precej lepa in všečna. I like it a lot! Po uri sem kopiral note za razred in se nato odvlekel domov, kjer sem do poznih ur (med drugim) delal na temle postu. I know, I should be medicated, a zapomnite si – people around the world have now (thanks to čokati Matty) been enlightened. Tipkal in pogovarjal po telefonu sem se še pozno v noč; očitno ste resnično bili potrebni male vzpodbude pri neignoriranju in malo večji zainteresiranosti in - me ... ermm, včasih se (še) sam sebi zdim egotrip(skega tipa). Strange...

Glede na to, da brez di-vee res ne morem, sem jo danes šel ˝obiskat˝ še enkrat. Tokrat sva delala na Wieniawskijevi Polonaise brillante, za katero se zna zgoditi, da jo bom izvajal prav v Santanderu (poleg te bodo izbirali namreč še med Debussy ali Grieg sonato, pa Tchaikowskijevim Waltz Scherzom in Ravelovim Tziganom). Uri so prisostovali še Diego (the husband), Yi-Gong, Tibi s tatekom (ki mi je prav iz srca čestital za avdicijo) in seveda never fogettable Dojna in Luis Vuitton; čeprav se mi zdi, da je bila tokrat torbica Versacejeva. Hmmm. Bom zadevo še malo raziskal indeed.

pa sem res bil v taki pozi?? Matty confused...

Ker ne morem iz svoje kože, sem se seveda odločil, da bom (ravno zaradi [ne]potrebnih poslušalcev?) Polonaiso kljub temu, da sem jo dobil dva tedna nazaj odigral najbolje kar (at the moment) zmorem. It went great actually. ChiChi je zadevo na koncu ure komentirala z naslednjim stavkom: ˝Matiash, I have to say I noticed you're even more driven and motivated than usually. I like that. Good job!˝ se nato obrnila k Diegu in s tistim super francoskim naglasom rekla še: ˝Big progress, no?!˝ Povabila me je še na Lucjino (beri Wucjino) diplomsko, ki bo jutri popoldne in mi hkrati še rekla, da mi bo dala še dodatno uro. Matty's (fabü) life @ that very moment = happy, smiley and - sunny.

Tekom tega sončnega popoldneva sem se dobil z Lórántom (never before mentioned harpist from Hungary), s katerim sva po nakupovanju potrebnih sestavin v neki turški trgovini (you wouldn't believe, kaj vse sem tam videl... naslednjič vzamem s seboj fotoaparat, majke mi, ker mi drugače ne boste verjeli. One can't make that shit up!) ustvarjala never before made recipee za hitro(?!) študentsko kosilo. Let's just say, da se je celotna kuha s predvidenih 15 minut zavlekla na dobro uro in da bo naslednjič zadeva s precej večjo mero začimb in uporabo normalnega riža imela malo več okusa. Hopefully.

Načrti za današnji večer? msn, sveže narezan ananas in kaka episoda Will&Grace. Talking about addictions...