pomlad, metulj(čk)i in zvit gleženj

Končno je tu tista prava pomlad - z močnim, toplim soncem na sinje modrem nebu, s tulipani, zvončki in regratovimi lučkami na ( še ne)obdelanih gredicah v parku, segretim betonom ob poldnevu, občasni kratki plohi in metuljčki (v trebuhu). Popoldanske kave v centru mesta ali pa night cap v M1 samo pripomorejo k boljšemu počutju inu feelingu tega enkratnega letnega časa in glede na to, da naj bi bilo prihajajoče poletje eno najbolj vročih ever, že vsi pridno pazimo na (količine) stvari, ki jih mečemo v usta (kakšna sprememba po tistih mastnih praznikih...), se športno(?) udejstvujemo in delamo na naših (v mojem primeru čokatih) postavah. Saj se še spomnite, ne? Poleti bomo paradirali... že nekje, že v čem, že kako.

Christian Dior logo bag. Nice, huh?

Pretekli teden je bil uspešen v večih pogledih. Di-vaa je pohvalila mojo zagnanost in način dela, mi zaupala svojo vintage Dior bag, s 30-imi pari(!!) čevljev (ki jih bom veselo trogal v Bukarešto, saj bo sama s seboj privlekla še 2 kovčka cot), Lucjina diploma je bila več kot uspešna (pianist je bil tudi nad mojim obračanjem not, ki so se mimogrede neverjetno NEprimerno vihale in obračale, zelo navdušen), prav tako tudi večerja afterwards, ponovno sem začel tečt v bližnjem parku in nasploh trenutni letni čas zelo dobro vpliva name. Vse lepo in prav, če si ne bi včeraj na poti domov, prav nerodno in čisto po nepotrebnem zvil gleženja.

Sedaj se kot zadnji cripple (someone who is unable to walk normally because of an injury or disability to the legs or back, op.p.) vlečem po sobi, jem painkillerje in razmišljam, da bi jih zvečer (ko Cicek pride nazaj v najino Steierische kamrico) zalil s sladkim muškatom. It hurts so much! Ampak no go, ne skrbite - s taktiko mixanja tablet in alkohola (kateri je 'oh, še kako' naklonjen moj bližnji sorodnik!?!) bom še malo počakal. S tem bomo eksperimentirali, ko bomo stari in res nič več ne bo prijelo.

my ankle jesterday at aprox. 10.32 a.m.

Due to moja neuporabnost in nezmožnost skakanja okrog (ja, tokrat sem dejansko primoran več ali manj počivati), so moje možnosti izkoriščanja današnje sončne nedelje zreducirane na vadenje, kuhanje, reševanje sudokuja in sončenje pred blokom/na okenski polici. Yay indeed. In ker me je slednje strah (kaj če padem dol [s stola]??), I might as well just cook, eat and get fat... lol

Trenutno se spravljam k obiranju vratu moje lesene ljubice. Na list sem si napisal program, ki bi ga bilo danes dobro pregledati in navadit, pa sem ugotovil, da mi niti ne bo tako dolgčas. Mogoče sploh ne bom jedel... Ampak resno, v Bukarešto nesem ganz neu Program, tako da najbolje, da (po eni nogi) odskakljam do violine in začnem. Mogoče pa bom jutri že lahko (od)šepal do parka, če ne pa vsaj do faxa, kjer bom našel nekoga, ki me bo potolažil in mi kupil lonček vroče čokolade...

Končno sem našel komad, ki sem ga iskal odkar smo pred nekaj leti z našo vrlo plesno skupino zastopali slovenske barve na tekmovanju v Hannovru. Nataška - do you remember? lol