egotrip, italian(!) capuccino in nujna potreba pa novih cotah

V Grazu sneži. Ne vem, katera drevesa tako rada cvetijo ravno v tem času!?! lol Cvetki, ki jih je vsepovsod preveč, se preganjajo po zraku, pristajajo v očeh, kavah ipd. Ampak se ne pustim(o) motit. Saj jih v kratkem prizemlji (literally) dež, ki se z modrega neba usuje na razgret pločnik. Vreme je (kot ste verjetno ugotovili) naravnost fantastično (?!) za sprehod/tek domov z vaj orkestra, na katere due to a look out of the window (kdo pa še posluša vremenske napovedi??) way too early in the morning seveda ne neseš marele. Še dobro, da so (bile) le te toliko boljše; pravzaprav pravi ego booster. We'll get to it...

girls and high heels - mistery

U ranu zoru sem se z glavo veliko kot Brazilija odsvaljkal iz prijetno razgretega zavetja mojih dišečih rjuh pod tuš. Zahvaljujoč mrzli vodi, je opravilo trajalo natanko štiri minute, nato sem si privoščil nekaj požirkov fasten joghurt drink-a z okusom maline, si skrbno skrtačil zobovje, 20 minut stikal po omari z oblekami (kljub temu, da je PRAZNA - laundry day...) in na koncu nase navlekel staro inu grozno, široko srajco, ki je sicer nase ne bi navlekel četudi bi mi šlo za življenje. What a man's gotta do... nccx nccx

Ker je Alina imela zdravniški pregled (beri prejšnjo noč žurala na Dunaju), sem danes vaje orkestra vodil jaz. Po spontanem Happy birthday-u za Karin, smo nekaj čez deseto začeli. Kaj kmalu smo prišli do dela, kjer ima Alina sama solo s pihalci; dirigent je samo pomežiknil, pa smo šli - fuck it! Po zadnji noti tega dela, je dirigent ustavil orkester in mi malo (?!) popihal na dušo. Je razložil orkestru, da to pa je kao res nekaj - da je 2. koncertni pripravljen kadarkoli odšpilat solo, čeprav se to zgodi, le če je uni drugi bolan. Zatem je pa še rekel, da sam (kot bivši 2. solo čelist) ve, kako težko se je presest na tisti stol desno od tebe in kar vse znat in vodit ljudi za sabo. Potem pa je začel cel orkester (vključno z njim) žvižgat in ploskat. lol Seveda sem samo zardel in se nasmejal, ker kaj takega od njega res nisem pričakoval; sem vedno imel filing, da me bolj NE mara kot kaj drugega. Ljudje znajo presenetit... Naslednjo uro in pol sem švical, štel in se koncertriral, da ja ne bom kaj zajebal in moram rečt, da je (z nekaj manjšimi napakami) šlo prav dobro. Potem pa me je rešila Alina, ki je (prvič v življenju I think) z ne-popolnim makeupom v že značilnih ridiculously high inu fancy stilettih priskakljala na drugi del vaj.

red is back... lol

Po vajah smo si privoščili kavo iz našega novega oh-in-sploh kavnega avtomata, ki je čist zares zelo dober. Od zdaj naprej pijem samo še Italian Capuccino. lol Nasrkal je še kak v škatli zase-se-brigajoč in nič hudega sluteč čik ali dva, nato pa smo se po hitrem postopku (enkrat takrat, ko je začelo grmeti in se je sonce skrilo za gmoto črnih oblakov) postrgali vsak v svojo smer in šli domov - vadit.

Po obilni solati z mariniranim piščem (po lastnem receptu of course), sem se spravil gnjavit program za mojo fav dii-vo, ki v mesto študentov (or so I've heared) prileti naslednji ponedeljek. V sredo imamo namreč last Klassenabend, na katerem bomo za publiko pripravili tudi presenečenje. Just an idea of ChiChi's... Could be nice. Ker pa želim, da je nice (oz. velik boljš kot to!?!) tudi moj solo in pa ura afterwards, se spodobi, da se do nedelje ne praskam po jajcih (kot bi se izrazila moja predraga mati), ampak raje poprimem za lok in drgnem po tistih zmatranih strunah. And that's exactly what I'm doing - all the time!

hate it!

Konec tedna se zna zgodit, da bom šel malo pogledat po trgovinah - ne bi mi škodilo, če bi se malo (?!) stilsko preobrazil. I'm getting borring! Nova frizura potrebuje vsaj novo majico ali dve, pa očala in (kratke) hlače, ne? Se popolnoma strinjam... lol