koncert, umazana posoda in presneto težek kovček

Koncert orkestra prejšnji teden je bil presenetljivo dober. Z manjšo izgubo smisla za ritem v pihalni sekciji, nekaj fauš notami, ki s(m)o jih zagrešili štrajharji in do gat premočenim dirigentom (to sem citiral, op.p.), smo po lepem Straussovem Terzettu iz Rosenkavalierja le priplavali do konca večera. Rektor se je sicer nekaj hudil, ker so se določeni člani orkestra spuntali, da za 30€ po glavi (upam, da se vam ne zdi, da berete živinske oglase v Slovenskih novicah) pač ne bodo snemali CD-ja naslednji dan in ga je zaradi tega moral črtati s TO DO liste. Nič bat – je tudi A-list gospod prišel na svoj račun, ko si je dal duška in nam napisal »tisto prijetno pismo« nekaj dni kasneje... Not very important, not very interesting.

V petek sem spal kot ubit – do pol 11h. Ker sem bil ponosen sam nase (že zelo dolgo namreč nisem spal več kot 7 ur), sem se najprej počastil z dvema velikima kavama in lepim številom Marlboro lights feggotov (proper English, my firends... lol) na okenski polici moje kamrice, nato pa dan preživljal v znamenju violine/žlice v roki; vadil sem program za Klassenabend in ure z mojo locco ChiChi in se posvečal lončku Magnifico sladoleda (edini stvari, ki sem jo v tistih dneh spustil po grlu). MMmmmm...

ChiChi today. At 58... Jealous much? lol

V soboto sem že zgodaj zjutraj obletaval trgovine po Grazu s Cirilom, s katerim sva se (tako kot se za meni »Oh, kako ljubo« mesto spodobi) po treh urah razočarana odsvaljkala na kafo v M1. Sicer sva našla nekaj stvari, ki so bile všeč enemu, ali drugemu, a so bile unfortunately tako ali drugače izven najinega dosega. Srebrno-črna gladka kravata z logom Johna Richmonda (to die for), usnjena jakna (zgolj 2130€!?!) from D&G, pa Pradina sleek obleka, ali pa enostavna dolga majica od Armanija (katero si bom mogoče vseeno enkrat kupil). In valda, da govorim o stvareh, ki so bile všeč meni – duuh. Ciril si je še iskal neke natikače a na konce ugotovil, da najbolje, če denar zapraviva na sladoledu. Smart boy!

Do konca vikenda sem uspel še izgubiti nekaj odvečne maščobe (stress related story), vaditi staccato in nižat intonacijo na violini (damn orchestra!?!), se dvakrat sprehodit po dežju in en cel večer furat suffer, ker me je lastna familija čisto pozabila. Pa je tudi to minilo...

V ponedeljek je v mesto priletela di-vaa, tokrat v spremstvu sina Aima as well as her already known BFF 'Dojna in Luis Vuitton'. Odeta v nove dizajnerske cote (dayum! Mi bi tud...) se je s psom v eni in violino v drugi roki prismejala skozi vrata sobe 3.12. Seveda jo je dobra volja minila par sekund za tem, ko je Fabiol iz kovčka potegnil svojo ljubico in poskušal pokazati kaj vse se je naučil in navadil v preteklih dveh tednih. Not much... Sem omenil, da mali leti naslednji teden nazaj v Albanijo? In ja, prav ste uganili – not commin' back. Shit happens.

It's over. Let's celebrate!

Zvečer je ChiChi nekaj časa namenila tudi meni in mojemu programu, me malo pohvalila, malo nadrla, dala nekaj dobrih idej in rekla, da sem bil pridn. Damn right I'm a good boy! lol Naslednji dan je bil precej podoben, malo učil, vadil, pospravljal po sobi imel vaje na šoli, uro s Chaom, se zvečer videl s sošolci in ob piru pogledal nogometno tekmo (kdo je igral v torek? Francija in Italija, ne? Precej dolgočasen fuuutbal....) in se spakiral domov nekaj pred enajsto.

Včerajšnji dan pa je (na žalost mene, mojih sosedov in peščice mimoidočih) minil v znamenju že omenjenega staccata, obratov v takšnih in različnih ritmičnih načinih, pucanju not, ipd. Seveda se je vse skupaj dogajalo po generalki v Auli (ja, v nemščini to pišemo z VELIKO! lol), katere posnetek mi ni bil preveč všeč in zaradi katerega sem si zadal nalogo aka operacija:dober koncert!

Pred odhodom na oder, nekaj minut za tem, ko mi je Silvia predlagala, naj ne kadim preveč (ker baje ni dobro za pretok krvi v prstih leve roke... Riiiight), sem bil, zaradi meni še neznanega razloga, precej živčen, a minutko za tem, ko sem stal na odru sem se počutil, kot da sem tam doma. Vse skupaj sem v 90% izpeljal tako, kot sem najboljše lahko, so pa seveda se Stellen, ki jih bomo pred kakim recitalom ali pa tekmovanjem še vedno drkali do onemoglosti. 'Bravo' publike je po zadnjem akordu vedno lepo slišat, Marcovicijin 'I'm really, really proud of you' pa še toliko bolj. V splošnem sem s svojim nastopom kar zadovoljen, kar tudi pojasni dejstvo, da poslušate (če ste ugasnili, vas je lahko sram! lol) THE live posnetek s koncerta. O naši vrli Birgitki pa v tem danem trenutku ne bi zgubljal besed. Jo je Aimo po koncu dal na off. Do you get it? Na off. (matr sm glup)

let's soak up the sun...

Po obilni večerji v Fontani di trevi, kjer smo med drugim prekomentirali napake in dobre stvari vsakega (fun!?!), govorili o novem programu za vse v klasu, pa o nogometu, fashionu in drugih življenjsko pomembnih stvareh, smo se malo (?!) opiti, predvsem pa napitani kot velikonočni zajci odvalili vsak v svojo smer, se malo prej izljubili, poslovili in si zaželeli lepe počitnice.

Danes sem po pomivanju posode preteklega meseca (ne vem, od kje se je je toliko nabralo – saj nisem nič jedel!?!), pakiranju in prihajanju k sebi nekaj čez eno po stopnicah odvlekel kovček s polovico moje telesne teže na Hauptbahnhoff, nato pa se uspel obenj malo kasneje spotakniti še na vlaku (sem vsaj ugotovil da znam še vedno sočno preklinjati. Mami, za te lekcije ti bom večno hvležen, lol), kjer sem med drugim spoznal dva simpatična Ameriška Indijca. Funny accents...

Do nedelje si bom vzel fraj. Ljubljana, upajmo da sonce, prijatelji, kave in pogovori. Loving every second of that. Verjetno bom čez vikend več ali manj hammered, tko da če koga na cesti ne prepoznam, naj mi prosim oprosti – ne bo nalašč. It's a condition (lol); če oz.ko je Matty res pijan se slika (in the head, ja. Prav ste ugotovili) začne pacat. Easy as that. No, pa saj ne bomo pretiravali, ampak lepo povprečje je pa tudi treba proslaviti, ne?

it's time for adventure...

I wish you all a hot summer. Tako ali drugače...

Če pa vam postane dolgčas, se kdaj oglasite v Matty's world-u. Se bom potrudil in ga vseeno malo bolj pogosto ( kot lansko poletje) updejtal, na novo opremil, zamenjal zvočno kuliso pa še kaka fotka iz Pariza zna gor prileteti.

Enjoy!