Nekje med pobijanjem mušic, komarjev in drugih žužkov, ki se mi limajo na (od dela!?!) prepoteno čelo sem se zavedel, da zadnji teden in pol slišim samo še sirene rešilnih avtomobilov, ki se podijo po Grazu . Kdo ve – mogoče hodijo reševat ljudi, ki so se odločili(?), da ne bodo več prenašali te preklete sopare in vročine, ali pa zgolj iščejo mene, saj bi mi radi oživljali (in ne, nisem mislil oživeli!) navdih za pisanje bloga. Že cel mesec se nisem oglasil, za kar se (verjemite mi) vsako noč kesam, lol. Enostavno sem zadnje čase dal prednost stvarem, ki so pomembne tako za moj well beeing kot višino "dobrovoljnih prispevkov", ki mi jih starši na podlagi prej omenjenih pošljejo na tekoči račun. Vežbal sem kot nor, hodil na ure k tako in drugače razpoloženi ChiChi (saj ni ona kriva, da ji je enkrat tisti »zmešani voznik«, ki je zapeljal v gigantsko lužo pred vhodom Romantik hotela 25 metrov stran od faxa, zmočil nove Fendi sandale in Diorjevo krilo in jo prelevil v njeno najbolj bitchy verzijo. Shit happens...), imel vaje in koncerte s triom in kvintetom (koncert Dvorakovega kvinteta je uspel bolje, kot smo pričakovali – smo bili baje presenečenje večera; if they say so, right?), naredil avdicijo za namestnika koncertne mojstrice (prosim lépo), shujšal ene 5 kil in bolj malo spal. Ja, bilo je zanimivo, pa tudi lepo... utrujajoče in neverjetno na-jedajoče; in kaže, da bo še kar nekaj časa tako. Še najbolj hektičen pa je bil prejšnji teden, v katerem sem poleg vsega že naštetega uspel imet še po pet ur orkestra na dan. Fun indeed!
transformed or what?
Po mediocre koncertih v Gimnaziji Kranj enkrat takrat, ko sem zadnjič uspel spisat blog, sem imel z mojo ljubo Marto L. Lamovšek (o tem prvem l-ju s piko se moram še pozanimat) zanimiv dan iskanja luči in nastavljanja objektivu kjer me je Cosmo bejba herself med drugim uspela preleviti v (almost beleviable) bad boy-a. Rezultate najinega (vedno zabavnega) druženja si lahko pogledate v mojem face book profilu (če ga mate), sta pa med drugim tudi fotki v tem postu in na desni nastala tistega dne.
Večere v razgreti kamrici sem si (ožet kot cunja) vsaj poskušal lepšati z na sveže zloadanimi oddajami So you think you can dance-a (priporočam!), ali pa epizodami Sex and the city v družbi že simboličnih cigaret. Kako ironično – kar se mi ne dogaja v življenju (čeprav bi mogoče rad? lol) nadoknadim z oddajami, ali pa samo idejo v družbi Nadie predebatiram/zapijem in zakadim, ter v kratkem pozabim. And the scary part is – I don't even care anymore. Kljub temu sem odločen, da naslov mojega naslednjega bloga (ali pa vsaj tistega čez kak mesec, ko bom skakal po obali Španije) ne bo NO Sex and the city. Četudi bo stanje ravno tako (?!) – si bomo pa izmislili drug naslov...
our favorite fashionistas...
V petek sem se, na željo mojih dragih prijateljev, ki so preleni, da bi me prišli obiskat v Graz, spet peljal s cugom v belo Ljubljano, kjer sem (vsaj poskušal) izbrisati/pozabiti na vse spomine preteklega tedna, lol. Saj je zelo veliko lepih, ampak vseeno – it was a bit too much. Pozabil sem vam še omeniti, da grem čez poletje (poleg že znanih destinacij, haha) še v París (kjer imamo koncert) inu Nico, kamor me je povabila moja ljuba Silvička. Pa saj sploh ne vem, kaj non-stop nekaj jamram; meni pa je res lepo, ne?
I'm ready for more action...
Po nič kaj pretežko pričakovanih 5 dodatnih vajah v tem vlažnem in soparnem tednu, bomo v četrtek zvečer v Grazerkongressu s Simfoničnim orkestrom KUG-a izvajali prav lep program, tako da če želite slišat tisti lepi solo Aline in Matty-ja, ste lepo vabljeni. Igrali pa bomo Mozartovo Simfonijo v C duru (better known as »Jupiter-Sinfonie«), Schoenbergovih 5 komadov za orkester (Op. 16), ter Suite in Terzett/Duett from the Opera Der Rosenkavalier by Richard Strauss.
Se vidimo.
p.s. V ozadju pa nekaj, kar me je (kljub vsemu) vedno uspelo spravit v dobro voljo... Enjoy!
2 comments:
Tale bad boy je pa meni všeč... Fajn te je spedenala.)
smo se potrudli:D
Post a Comment