1. Oh te ženske...
Če me spomin ne vara, je (bil) prav ta isti stavek del ene tistih mastnih (as in dragih) modnih slovenskih revij (katero ime mi je trenutno tuje), kjer se je novinar[-ka?] izživljala nad neumnostmi starih znank rumenega tiska, MTV-ja, družabne scene in filmskega platna. Jaz pa bom zo isto frazo uporabil za opis dogodkov tik pred letom Graz-Frankfurt.
Moje drage sošolke (Tibi je že čakal na letališču s staršema), so seveda (zadnji) avtobus pred letom skorajda zamudile, ker so v bližnji izložbi videle tako, ampak res takoooo lepe MIU MIU čeveljce, da so se nujno morale ustaviti in jih nemo opazovati. Čemu je to trajalo 12 minut, mi še ni znano, a važno, da sem sam zopet imel priložnost umirjenega prepiranja in prosjačenja prijaznega(?!) avtobusarja, naj jih le počakamo, saj bi bil sicer to tako ali tako (v očeh ChiChi) most probably moj problem. Ko so se končno s 15 minutno zamudo prav počasi v tempu Valentinove modne revije iz 90-ih primajale k avtobusu, sem jim lahko povrhu vsega še zlagal kovčke v prtljažnik minivan-a. Oh te ženske...
hmmmm...
2. Airports are fun
... hrana na letalu pa okusna. Ko smo (tokrat točno) prispeli v Frankfurt, smo si najprej ogledali vse duty free trgovine, prevohali 251 različnih parfumov (moj nos je odpovedal nekje pri 36-em), prebrali nekaj časopisov, rešili 2 sudoku-ja in se ubijali z angleško izpolnjevanko sinonimov. Priznam, da sem vedno mislil, da mi bo šlo to malo bolje... Well, sledil je še kratki(?) sprehod po tekočih stopnicah in tistih premikajočih se tleh (saj veste o čem govorim, ne? lol), zatem dve pijači na ogromnem letalu družbe Lufthansa in preden sem uspel izkopiti iPod – we were in Berlin.
3. Cold wind + London like pršenje = Berlin in February
Jet lag je že sam po sebi problem, če pa te v novem mestu pričaka še sivo in mrzlo, nič kaj prijazno vreme, poleg tega pa naslednji dan še pomembna avdicija... Let's just say I believe it's not good for my general well beeing shall we?
Zadekani in premraženi smo se s pomočjo zemljevida (U und S Bahn-a) in javnih prevoznih sredstev nekako privlekli pred Hochschule für Musik Hanns Eisler Berlin, kjer so nam prijazno odprli Kammermusiksaal II, kjer je naslednji dan med drugim potekala avdicija. Še preden smo dodobra oglasili violine (to je tokrat trajalo več kot pol ure, saj so spremembe temperature škodile tudi našim dragim lesenim ljubicam...) in se uigrali, se je na vratih naslikal Aimo, naš pianist for the audition – sin dive herself, med nami bolje poznan kot Mr. 'Amazing'. The boy just loves that word... Everything is amazing with him; včasih pa tudi crazy (amazing). lol Sledile so 4 ure vaj, preverjanja in živciranja. It was fun indeed.
4. Hot pot in hot head
Hot pot or less commonly Chinese fondue je bila tokrat naša izbira za night of eating out. Z nekaj ‘berlinskimi’ prijatelji naše Ying Hua smo se (zdelani in zaspani – my head was friggin big!) odpeljali do pred kratkim na novo odprte chineese restavracije. Kakor zabavno in cool je že izgledalo kuhanje in lovljenje vse tiste hrane po velikih posodah pekoče in nepekoče juhe(?), ter lomljenje s paličkami - I'm too old for that shit. Ravno zaradi tega (in čisto previsokih cen) sem nam naslednji dan v bližnji trgovini kupil kilo in pol špagetov, omake in zelenjave in nam naredil - pašto. Še azijati so vsi govorili: »Goody, goody«... lol
zajemalke pa ni na sliki...
5. ***** Polish 'hotel'
Ker je bila za prenočitev zadolžena Agnieszka, mi je bilo jasno, da bom ponovno primoran napenjati možgane in dekodirati poljščino all night long. Deklici, katerih imeni sem seveda (kot se zame spodobi) pozabil, sta bili prav ustrežljivi in prijazni. Hmmm, mogoče sta se z vsemi čaji in postrežbo poskušali odkupiti za stanovanje, ki je izgledalo, kot da bi ga pred kratkim zadela bomba – prahu in svinjarije. Yuck! Ker se mi z vsem skupaj ni dalo preveč ukvarjati, sem se enostavno spakiral v posteljo (s katere sem malo prej 'pomedel' nekaj ostankov čokolade, čipsa in lončkov jogurta) in upal, da bo Aimo z govoričenjem o njegovi 'amazingly lepi novi punci' čimprej utihnil. Afterall – we had an audition the next morning.
6. Audition and Mr. Péter Csaba
Zjutraj sem se zbudil nekaj čez pol osmo – brez budilke. Zaenkrat se še odločam, če je bil vzrok temu M&M bonbon pod levo lopatico (lol), ali pa 'zgolj' živci. Hmmm. Kakorkoli, po kratkem urejanju pregostih las, umivanju mojih 'free Willy' zob in ravnanja zmečkane srajce (slišal sem namreč, da ljudje poslušajo tudi z očmi. Strange, I know...), sva se z Aimom [sklanjal prav??], bojda da 'looking amazing' spravila na podzemno. Opomba za vse tiste, ki jamrajo, kako so trole v Ljubljani drage: dnevna karta v Berlinu stane 6.10€, so shut the f!*°% up! lol
Na akademiji sva bila že nekaj pred deseto, tako da sem se imel čas v miru ogret, pripravit in sprostit, saj sem bil na vrsti šele ob 11h. Pravzaprav tokrat treme skorajda nisem imel - spljoh. Igranje z Aimom je bilo sproščeno, sledil mi je vedno in povsod, me v vsakem trenutku dobro podpiral – kratko: I like playing with him a lot. And apparently he does too, saj je rekel, da komaj čaka, da me bo spremljal na Klassenabend-u nekje aprila. Matty likes!
with this product - discussions come easily...
Glede na to, da sem v sobi pričakoval večglavo žirijo, sem se ob pogledu na kind-looking voluptuous (bojda spanish for fat, lol – heard this one in a sitcom) Pétra samo nasmehnil. Sam sem mnenja, da tako dobro, kot sem igral na tej avdiciji, še nisem igral, ever! Bil sem popolnoma sproščen, in the mood (to represent), zato sem več kot vesel, da lahko rečem, da sem z nastopom zelo zadovoljen.
V intervjuju me je Csaba spraševal o družini, zanimivejših(?) stvareh, ki jih ni prebral v življenjepisu, pa o načrtih for the future, izkušnjah... Seveda s tem delom avdicije nisem imel nobenih problemov. Čudno, da sem sploh utihnil. Ko sem se z nasmehom na obrazu odgovarjajoč na zadnje vprašanje odpravljal iz KMS II, sem si prisegel, da se z rezultatom ne bom obremenjeval. Važno, da sem se predstavil v najboljši luči, ter da sem s tem maximalno zadovoljen. Glede na to, da so poleg berlinske na vrsti (oz. že bile) še avdicije v París-u, Londonu, Helsinkih, Budimpešti, Pragi, Madridu in na Dunaju (open up to 30 years), se mi zdi to še najbolj logično. Če pa se slučajno zgodi, da bom sprejet, le verjemite, da bom to z odebeljeno inu veliko pisavo obeloznanil tudi tukaj.
7. Matty the page turner
Ko sem po parih minutah umirjanja adrenalinskega vala prišel k sebi, me je Aimo prosil, da mu obračam note. V bistvu je bila izkušnja čisto prijetna, obenem pa sem lahko še primerjal nastope sošolcev (s svojim, lol). Okoli 3h, ko je z intervjuja prišla še zadnja – Ying Hua, smo se odločili, da uspešen dan proslavimo in style. So we went for the cocktails... Na poti do ZDF caffe-ja smo si ogledali še novega Bugattija, poslikali Ferrari trgovino in nakupili buteljke vina za zvečer. Saj veste – glasbeniki...
Philharmonie @ night. Schön, huh?
8. Merlot/ discussion night
Glede na to, da je Aimo predčasno zapustil da big sitiiii siiitiii, da sta clean polish girls imeli naslednji dan tudi neko avdicijo, je večer minil precej mirno. Najprej smo se hoteli spraviti do filharmonije, kjer je Alban Berg Quartett izvajal svoj last ever koncert. Glede na to, da je to 'samo' (eden) najboljši(h) quartett(ov) EVER, je bilo skorajda razumljivo, da so bile karte že 4 mesece prej – sold out. No ja, zadovoljili smo se z dvema buteljkama francoskega merlota, sam pa sem na pobudo Agnieszke ravno njej pomagal z Wieniawsky-jevo Polonaiso. Nekje ob 2h zjutraj smo ugotovili, da bi znalo butanje iz zgornjega nadstropja pomeniti, da naj se počasi umirimo...
9. Shopping & sightseeing ali Tibi goes locco
Po jutranjem(?) tušu in sadnem čaju, smo se odločili, da imamo do taking off-a še ravno toliko časa, da gremo za 4 ure po mestu. Ker ga Tibi še ni videl, smo se odločili, da zadevo skompenziramo(!!) s pregledovanjem novih cot. Nekje med Energie, Jack&Jones, Boss in Diesel trgovino sem dobil občutek, da fanta to mogoče ne samo ne interesira, huje - tudi blazno moti. Po nekaj minutni skoraj da (pre)glasni razpravi, zakaj bi nekateri (vsi vemo who I'm talking about, ne?) zapravil za hlače toliko kot on v enem letu zapravi za celo garderobo (he's from Romania btw. Not that it makes any sense...) sem uvidel, da dečku ni pomoči. And I was nice; niti nisem odgovoril na tisto vprašanje, čeprav mu bom drugič rade volje...
Po pregledu KaDeWe-ja (Kaufhaus Des Westens, ki je btw bigger than life), smo se odločili, da je zdaj res že čas za ogled Brandenburger Tor, Sony centra, pa tudi Berlinske fiharmonije, kamor smo uleteli ravno during Lunchkonzerte. Let me explain – vsake toliko se v času kosil v filharmoniji odvijajo free koncerti komornih skupin. Ljudje, namesto na malico, pridejo v house of music sprostit svoje misli in uživati. Ležali in sedeli so povsod - po tleh, na stopnicah, v garderobi, pa na ograji... Pravzaprav me je cel prizor precej prevzel, saj je bilo tam več ljudi, kot jih je v Ljubljani ponavadi na kateremkoli abonmaju. Sad... Ampak izkušnja Danae Quartett-a v avli Berliner Philharmonie on the other hand, je bila great.
big, BIG airport...
10. Maraton po frankfurtskem letališču
Letalo iz Berlina je imelo 15 minutno zamudo, naš naslednji let pa je bil v originalu 3 minute kasneje. Sama izvedba potovanja oseb x od izhoda y do gates q pa je bila v takšnem časovnem intervalu leider neizvedljiva. Ampak se nismo vdali; v duhu pravih šprtnikov smo se podali na nekaj kilometrov (?) dolgo progo z ovirami. Ko smo premočeni inu zadihani pridrveli do izhoda, nas je z memorable pozdravom 'Oh, the final four. It's really nice of you to come – we were waiting for you..' pozdravila dolgonoga stevardesa. Manjkal je samo še aplavz potnikov na letalu, a smo se zadovoljili s kozarci šampanjca in stekleničkami Warsteiner Premium Verum piva malo kasneje.
11. The di-vaa call
Naslednji dan me je klicala ChiChi in na telefonu visela več kot 15 minut. Če vam zadeva ni čisto jasna – to se under normal circumstances ne dogaja. Govorila sva o avdicija, baje da je na nas zelo ponosna, vsem sem moral sporočiti, da nas ima rada in nam pošilja poljube. Ermm... Razsvetlila me je z novimi načrti, comming soon novim programom, njenim travel planom in meni najljubšim – work related 'izletom' v Bukarešto v aprilu, kjer že imamo rezerviran hotel in čas g. Stefana Gheorghiua. That just reminds me – I gotta practice!! AAaaa...
12. Extra stuff - IMPORTANT! read carefully...
Za vse tiste, ki mi govorite, da vas nikoli nikamor ne povabim. Natop na opening night koncertu of this year's International Weeka v Stefaniensaalu 10. marca je - potrjen. Naš trio bo nastopil kot zadnji performing the complete Smetana Trio. Verjetno mi ni treba razlagat, da je to zame friggin BIG deal, tako da mi bo kako stiskanje pesti (v dvorani) še kako dobro delo. Hitro vpišite v koledar, pa se vidimo...
